ITALIJANSKI MEDIJI: Nataša in Natasha

Italijanski mediji so skopo, površinsko in površno poročali o izvolitvi Nataše Pirc Musar za novo predsednico Slovenije. Že res, da je italijanska vzhodna soseda majhna država, prav ker gre za sosedo, pa bi si nova predsednica zaslužila nekoliko več pozornosti. Glavnina občil je izpostavila predsednico kot nekdanjo odvetnico Melanie Trump v neki tožbi v Sloveniji, kot da bi bila to edina odlika naslednice Boruta Pahorja. Vemo, da ima novinarstvo svoje tržne (in perverzne) zakonitosti, a predstavljati Natašo Pirc Musar samo kot odvetnico nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike ni ravno v čast kolikor toliko objektivnemu poročanju.

Podobnemu površnemu poročanju smo bili v Italiji priča ob spomladanskih političnih volitvah v Sloveniji. Bolj kot volilna zmaga Roberta Goloba je novinarje zanimal poraz Janeza Janše. Italijanska javnost je več izvedela o poražencu kot o zmagovalcu volitev, da ne govorimo o pavšalni oceni, »da je poraz desne sredine v Sloveniji pomenil hud udarec evropskim suverenistom in nacionalistom«. Da je šlo za res »hud udarec« evropski desnici, smo lahko preverili na septembrskih volitvah v Italiji.

Dnevnik Il Manifesto je eden redkih vsedržavnih medijev, ki je ime nove slovenske predsednice zapisal v pravi obliki, torej s strešico. V glavnini novic in člankov je bila Pahorjeva naslednica Natasa, v tiskani izdaji Corriere della Sera pa Natasha. Tržaška dopisnica Manifesta, ki je članek začela s slovenskimi Čestitkami (s strešico), se je malo začudila, ko sem ji čestital za slovenščino in za pravilno zapisano ime predsednice. »Na časopisu imamo že nekaj časa, poleg italijanske, tudi evropsko računalniško tipkovnico, ki očitno upošteva tudi slovensko abecedo,« mi je odgovorila.

Lepo bi bilo, da bi si takšno tipkovnico nabavili na italijanskih ministrstvih, javnih podjetjih in ustanovah, ki še vedno ne poznajo šumnikov in se za to pomanjkljivost sklicujejo na ne vem kakšne težave v računalniških sistemih in podobno. Na tem področju se sicer stvari premikajo, a ne tako, kot bi se morale, torej še vedno prepočasi.

Če je izvolitev Nataše Pirc Musar šla »precej mimo« večjih italijanskih časopisov, je pričakovati, da bo Slovenija pri nas kmalu v središču medijske pozornosti. In to znova zaradi migrantov, ki preko sosednje države prihajajo k nam. Za zdaj nihče še ne govori o nadzoru italijansko-slovenske meje, ki jo je ne dolgo nazaj zahteval ligaški voditelj in minister Matteo Salvini, zanjo pa se je ogreval tudi predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimilano Fedriga. Nismo še pri tem, a v prihodnjih tednih in mesecih se lahko zgodi marsikaj.

Upamo, da je zaprtje meje med pandemijo kaj izučilo Ljubljano in Rim, da ne bi ponovili podobne, če že ne iste napake. Nekaj prahu (in zadovoljstva v italijanski desnici) je dvignilo opozorilo slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon, da je Slovenija spričo prihoda prevelikega števila prebežnikov pripravljena na meji s Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje uvesti nadzor, če bo treba.