Reko Idrijo spremenili v kanal

Zasuli so tolmune, zravnali brzice in vodotok spremenili v kanal. Reka Idrija med krajem Visinale in mostom pri zaselku Molin Nuovo je bila deležna zelo invazivnih regulacijskih del.

Člani okoljevarstvene organizacije Legambiente pojasnjujejo, da bi izvajalci morali poskrbeti zgolj za odstranitev naplavljenega in razraščajočega se rastlinja iz struge, v resnici pa so z bagrom povsem spremenili morfološke značilnosti vodotoka.

»Porušeno je bilo sosledje med globljimi tolmuni, brzicami in plitvinami, ki prispevajo k raznolikosti vodnih habitatov in k ohranjanju morfološkega ravnovesja reke,« poudarjajo okoljevarstveniki in opozarjajo, da so izvajalci sredi struge izkopali kanal in zraven njega uredili pot za težka vozila. »Med deli so bile poškodovane ali uničene tudi konglomeratne skalne formacije ob bregovih in nekatere starejše kamnite oz. lesene rečne pregrade, ki prispevajo k stabilnosti rečne struge,« pravijo iz zveze Legambiente. Nekateri prebivalci sosednjih krajev naj bi opazili, da so izvajalci med deli polomili oz. podrli več dreves in da naj bi jih nato prekrili s prodom. Ob zaključku del naj bi ponekod že uničili pot za težka vozila in gramoz nakopičili višje ob bregu.

»Nastalo stanje vzbuja posebno zaskrbljenost tudi iz vidika stabilnosti bregov in dinamike rečnega toka. Na več mestih so nastali kupi proda, ki so videti zelo nestabilni in bi jih lahko narasla reka ob naslednjih močnejših padavinah odplaknila, kar bi povzročilo prerazporejanje sedimentov dolvodno vzdolž vodotoka,«so zaskrbljeni okoljevarstveniki, po katerih so seveda povsem uničeni naravni habitati v strugi in na bregovih.

Izvajanje regulacijskih del na reki Idriji je sicer posledica poplav, do katerih je prišlo 16. in 17. novembra lanskega leta. Takrat je Idrija na ozemlju občine Romans prestopila bregove in popolnoma poplavila Verso. Zaselek je moralo zapustiti vseh tristo prebivalcev, voda je ponekod dosegla skoraj dva metra višine.

»V organizaciji Legambiente v celoti podpiramo posege in ukrepe, katerih namen je zmanjševanje poplavne ogroženosti naseljenih območij. Vendar menimo, da je bil poseg v kraju Visinale pri Krminu z vidika dejanskega zmanjševanja poplavnega tveganja neučinkovit in bi lahko stanje celo poslabšal. Nastali, slabo utrjeni prodni nanosi so namreč izpostavljeni eroziji, zato jih lahko narasla reka hitro odplavi in prerazporedi vzdolž vodotoka. Znanstvena spoznanja in izkušnje iz preteklih posegov kažejo, da so z družbenega, ekološkega in ekonomskega vidika pogosto najprimernejše rešitve, ki temeljijo na naravnih procesih in upoštevajo delovanje rečnega ekosistema. Namesto posegov, ki spreminjajo naravno morfologijo struge in siromašijo vodne habitate, bi morali dati prednost sonaravnim ukrepom, ki prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti, hkrati pa ohranjajo naravne funkcije reke. V primeru reke Idrije pa smo priča posegu, ki vzbuja resne pomisleke tako glede njegove hidravlične učinkovitosti kot tudi glede posledic za naravno rečno okolje,« zaključujejo člani zveze Legambiente.