KOROŠKI FOKUS: »Hišni red« za prosilce za azil

V kratkem, 7. aprila 2026, bo Dežela Koroška dobila novega deželnega glavarja - Daniela Fellnerja, politika iz vrst Socialdemokratske stranke (SPÖ) dosedanjega deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki bo konec meseca marca po trinajstih letih na čelu deželne vlade predal funkcijo prvega moža v deželi. Znamenj, da bo dežela z zamenjavo na čelu deželne vlade, katere del je tudi konservativna in na Koroškem dokaj desničarsko usmerjena Ljudska stranka (ÖVP), drsela v desno, je vse več. Prejšnji teden sta denimo vodja obeh koalicijskih strank, Daniel Fellner (SPÖ) in Martin Gruber (ÖVP), predstavila nova, še bolj restriktivna pravila za prosilce za azil na Koroškem - tako imenovani koroški hišni red.

Ta med drugim predvideva - kot znak pripravljenosti na integracijo - prepoved nasilja in orožja, spoštovanje na Koroškem veljavnih pravil in vrednot ter obvezno obiskovanje tečajev nemščine. »Hišni red«, ki ga morajo prosilci za azil ob vstopu v deželo lastnoročno podpisati, jim nadalje nalaga, da morajo opravljati tudi družbenokoristna dela. Če bi prosilci kršili novi »hišni red«, jim grozi zmanjšanje mesečne žepnine (40 evrov) za polovico, pri večkratnem kršenju pravil pa celo odvzem pravice do začasnega bivanja, torej tudi izgon iz dežele. Za družbenokoristno delo pa bi prosilec za azil prejel le 1,60 evra na dan.

Kot je dejal bodoči deželni glavar Daniel Fellner, je na Koroškem trenutno okoli tisoč osemsto oseb, ki prejemajo osnovno socialno pomoč. Dežela Koroška zdaj od njih zahteva večjo odgovornost, je poudaril Fellner. Kdor pa ne bo upošteval »koroškega hišnega reda«, bo moral sprejeti posledice, sta na predstavitvi zaostrenih pravil in obvez za prosilce za azil navedla predsednika obeh vladnih strank in s tem napovedala občuten zasuk deželne politike v desno. Tako socialdemokrati kakor ljudska stranka želijo pravno podlago za nova pravila določiti do poletja, nova pravila za prosilce za azil pa naj bi začela veljati že julija.

»Koroškega hišnega reda« je zelo vesel tudi avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP), ki je opozoril, da takšna pravila za priseljence v nekaterih avstrijskih zveznih deželah (ne pa v vseh) veljajo že skoraj leto dni.

Z novimi strožjimi pravili za prosilce za azil sta zadovoljni tudi dve opozicijski stranki - Team Kärnten z Gerhardom Köferjem na čelu (poslanec te stranke je tudi koroški Slovenec Franc Jožef Smrtnik) in skrajno desničarski in nemškonacionalno usmerjeni koroški svobodnjaki (FPÖ) s predsednikom Erwinom Angererjem, ki pa je obenem zahteval še bolj restriktivno politiko s še bolj ostrimi ukrepi (odpravo pravice do azila).

Samo državna poslanka in govornica stranke zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer, je napoved vladne koalicije pod vodstvom novega deželnega glavarja poimenovala kot to, kar tudi zares pomeni: populistična lažna poteza, ki naj bi sugerirala trdno azilsko politiko, pri kateri naj bi ljudje, ki iščejo zaščito, morali najprej preskočiti velike birokratske ovire in izpolniti obveze, preden bi lahko uživali človekove pravice.

Odhajajoči deželni glavar Peter Kaiser ta očitni zasuk v desno, ki nikakor ni stalnica koroške deželne politike zadnjih trinajstih let, tudi ne migrantske, zagotovo spremlja z mešanimi občutki. Še toliko bolj, ker bo - po odlikovanju z Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenske prosvetne zveze SPZ) - 21. aprila letos prejel še Kugyjevo nagrado Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Podelili mu jo bodo za dolgoletno in dosledno prizadevanje za krepitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter za spodbujanje slovenske besede in angažma za mirno sožitje na Koroškem. Pa tudi, ker je kot deželni glavar pomembno prispeval k uveljavitvi in uresničitvi številnih projektov, ki povezujejo Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino.

Kugyjeva nagrada kot simbol alpsko-jadranskega zbliževanja nosi ime alpinista in pisatelja Juliusa Kugyja, ki je s svojo večjezično in medkulturno identiteto postal simbol povezovanja alpsko-jadranskega prostora. Namen nagrade je spodbujati razumevanje med jeziki in kulturami ter krepiti sodelovanje v trikotniku treh dežel, ki so se v času poglavarstva Petra Kaiserja močno razvile in postavile nove temelje sodelovanja. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnosti!