Javnomnenjske ankete, ki so skrajno desničarski in protievropski stranki AfD (Alternativa za Nemčijo) na nedeljskih volitvah v vzhodnonemški deželi Saška - Anhalt napovedali veliko zmago, so se žal uresničile. Stranka, ki jo nemška ustavna služba uvršča kot dokazano desno ekstremistično, je na deželnih volitvah prejela skoraj 44 odstotkov glasov in 39 poslanskih mest. S takšnim izidom ni le - z veliko prednostjo pred vsemi drugimi strankami - osvojila relativne večine sedežev v deželnem parlamentu, temveč grozi tudi prevzem politične oblasti skrajne desnice v tej deželi. Za absolutno večino ji manjkajo le tri poslanska mesta, zato tudi še ni jasno, ali bo v naslednjih štirih letih deželo vodil ministrski predsednik iz vrst skrajne desnice. Krščanski demokrati (CDU), socialdemokrati (SPD), levica in zeleni so sicer že izključili vsako podporo in pogajanja z AfD, je pa velika neznanka levo Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki ne podpira t. i. požarnega zidu proti AfD.
Izid deželnih volitev v sicer majhni deželi Saška - Anhalt je šok za vso demokratično javnost v Nemčiji, saj je AfD prva desna ekstremistična stranka, ki je po letu 1945 postala najmočnejša politična sila v eni izmed šestnajstih zveznih dežel Nemčije. Šokantno je predvsem, da je takšen volilni uspeh slavila stranka, ki med prednostnimi nalogami navaja izgon nezakonitih prebežnikov in tudi nemških državljanov z migrantskim ozadjem, ki je napovedala postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije, ki odkrito nasprotuje finančni podpori Ukrajini in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji, ki napoveduje radikalne reze v kulturni politiki, prepoved izobešanja mavričnih zastav v šolah ter ločevanje dijakov z migrantskim ozadjem od nemških dijakov. Pa tudi ukrepe, ki niso v skladu z nemško ustavo niti z listino OZN o človekovih in manjšinskih pravicah. Populizem AfD gre celo tako daleč, da zahteva izstop iz EU in evra ter napoveduje ukrepe v zadevah, o katerih deželna vlada niti nima pravice odločati. Zato je zmagoslavje AfD hkrati tudi glasen alarm za vso demokratično Evropo.
V Avstriji je zmaga AfD dobrodošla podpora skrajno desničarski svobodnjaški stranki (FPÖ), ki se po vseh javnomnenjskih anketah že približuje štiridesetim odstotkom podpore. Od lani pa ima - po desničarskem populistu Jörgu Haiderju na Koroškem pred dobrimi dvajsetimi leti - spet deželnega glavarja v zvezni deželi Štajerska. Njen voditelj Herbert Kickl je takoj po zmagi svojih somišljenikov v Nemčiji izjavil, da je prišla nova politična doba ne le v Nemčiji, kjer bo - tako Kickl - nova nemška kanclerka postala Alice Weidel, temveč tudi drugod v Evropi. Zmaga AfD v Saški - Anhaltu je dodaten veter v jadra avstrijskih svobodnjakov v njihovem boju proti »sistemskim strankam« v alpski republiki.
Pri tem ni nobena skrivnost, da so avstrijski svobodnjaki že več let tesno povezani z AfD. Njihov glavni kandidat na nedeljskih deželnih volitvah in »prijazni obraz AfD« na Saškem - Anhaltu Ulrich Siegmund je bil med predvolilno kampanjo večkrat tudi v Avstriji in je pohvalil radikalno politiko Kickla, čigar program je v marsičem povsem enak programu AfD. Kickl celo zagovarja skrajno ekstremistično skupino identitarcev v Avstriji, ki med drugim tako kot AfD zahtevajo »remigracijo«, torej ne le izgon nezakonitih migrantov, temveč tudi izgon več tisoč avstrijskih državljanov z migrantskim ozadjem.
Kakšen bo vpliv odmevne zmage skrajne desničarske stranke AfD v Nemčiji na desničarsko sceno in na volivce in volivke svobodnjakov v Avstriji, bodo morda pokazale že deželne volitve prihodnje leto v dveh pomembnih zveznih deželah - Zgornji Avstriji in na Tirolskem. V obeh jim aktualne javnomnenjske raziskave napovedujejo močan prirastek. V Zgornji Avstriji celo volilno zmago ...
Sodeč po prvih mednarodnih odzivih na zmago AfD v deželi Saška - Anhalt se obeta občutna podpora in podoben uspeh tudi drugim skrajnim desničarskim in desnim populističnim strankam v Evropi. Ne le v Avstriji, kjer je FPÖ - tako kot v Nemčiji AfD - že postala eden glavnih političnih akterjev v državi. Izid nedeljskih volitev v Saški - Anhaltu je torej nič več, a tudi nič manj kot še en glasen alarmni znak za demokracijo - kljub požarnemu zidu, ki ga demokratične stranke po vsej Evropi postavljajo proti prodiranju avtoritarnih strank in politikov.