»Govoriti o obrazih in o zgodbah pomeni priznati edinstvenost posameznika, ki pride do nas v center in nam zaupa svoje želje, pričakovanja, potrebe in težave. Razkrije nam svoj obraz, kar je pravi klic k odgovornosti.« Tržaški škof Enrico Trevisi je s temi besedami uvedel srečanje o revščini, ki ga je tržaška škofijska Karitas včeraj priredila v dvorani Tessitori.
Zaustavil se je zlasti pri osamljenosti, ki skokovito narašča, in pri trpljenju v osamljenosti, saj marsikomu ne uspe zadovoljiti svojih potreb. Če k temu dodamo še bolezen, je jasno, zakaj človek ne vidi izhoda. »Kaj smo storili prej? Kakšno pozornost smo jim posvetili? Potrebujemo zavezništvo z institucijami, ki so pristojne za nudenje odgovorov,« je dejal in dodal, da so ravno tako ključni odnosi, ki so v današnji družbi močno omejeni, »saj nas vseskozi žene naglica«.
»Revščine ne moremo danes več obravnavati kot nekaj izrednega, temveč kot strukturni pojav, saj je njen porast na državni ravni konstanten. V Italiji je letos za pomoč Karitas zaprosilo 1,7 odstotka več oseb od lani, v zadnjih desetih letih je bil poskok 48-odstoten,« je povedala raziskovalka pri Karitas Vera Pellegrino. Po njeni oceni zahteva revščina celostno obravnavo: ni več omejena le na ekonomske težave, pač pa je tudi stanovanjska ali tista na delovnem mestu in še v medosebnih odnosih.
»Od politike zahtevamo odločitve. Solidarnost ne more nadomestiti pravic in prostovoljstvo ne more v nedogled nadomeščati strukturnih pomanjkljivosti. Rad sanjam o trenutku, ko bom lahko zaprl prostore v Ulici Sant’Anastasio, Spazio 11, menzo in druge storitve ter postal nepotreben. Pomenilo bo, da obstaja skupnost, ki je sposobna prevzeti skrb za ljudi v stiski. Od institucij zahtevamo, da prevzamejo svoje odgovornosti in sodelujejo s civilno družbo, priznajo njeno kompetenco in enakopravnost,« je sklenil direktor škofijske Karitas, duhovnik Giovanni La Manna.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.