Uradna Koroška je pretekli petek praznovala 105. obletnico plebiscita. Na njej so se spomnili dogodka 10. oktobra 1920, ko se je 59 odstotkov prebivalstva južne Koroške (cona A) odločilo za (nemško) Avstrijo, 41 odstotkov pa je glasovalo za priključitev k tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Plebiscit je potekal po sklepih pariške mirovne konference, njegov izid pa je dokončno določil mejo med obema državama, ki obstaja še danes.
Kot so pokazale znanstvene analize plebiscita, so k izidu v prid Avstrije odločilno prispevali glasovi koroških Slovencev in Slovenk, ki so v glasovalni coni A obsegali močno večino prebivalstva (70 odstotkov). Razlogov, zakaj je velik del Slovencev glasoval za Avstrijo, je bilo več - slovesna obljuba tedanje provizorične deželne vlade, da bodo koroški Slovenci enakopravni deželani in uživali vse (manjšinske) pravice, zgodovinska vezanost na Avstrijo, ekonomska in verska razmišljanja ter drugo.
Prispevek manjšine tej nikoli ni bil povrnjen. Skoraj devet desetletij so plebiscitne proslave potekale v skrajno nemškem oziroma nacionalnem in protislovenskem duhu ter z odrekanjem pravic slovenski manjšini. Šele s prihodom socialdemokratskega deželnega glavarja Petra Kaiserja na čelo deželne politike leta 2013 se je slika začela spreminjati in se je prvič pojavila slovenska beseda. Slovenščina je postala javna tudi na uradni deželni prireditvi, vključevala so se slovenska društva in slovenska šolska mladina. Letošnja deželna proslava je ta napredek le še potrdila. Toda poleg lepih besed o izboljšanju vzdušja med obema narodoma v deželi kaj več ni bilo slišati - nič o uresničitvi do danes neizpolnjenih obvez do slovenske manjšine iz leta 1920 in tudi ne iz Avstrijske državne pogodbe (ADP), ki je Avstriji pred sedemdesetimi leti vrnila državnost.
Na to je opozarjala slovenska mladina, ki je s protestnim shodom skozi Celovec pozvala deželno, predvsem pa zvezno politiko na Dunaju, da temeljne manjšinske pravice iz sedmega člena ADP tudi po sedmih desetletjih še vedno niso v celoti uresničene. Ne na področju šolstva, ne pri slovenščini kot uradnem jeziku na dvojezičnem ozemlju, ne v sodstvu in tudi ne na drugih, za manjšino pomembnih področjih.
Letošnjo obletnico plebiscita pa je še posebej zasenčila še vedno nepojasnjena, brutalna policijska racija konec julija letos pri Peršmanu nad Železno Kaplo, o kateri še vedno ni zaključnega poročila posebne komisije avstrijskega notranjega ministrstva. Sprva je bilo napovedano za konec septembra, po zadnjih napovedih pa bo objavljeno v drugi polovici oktobra. Poleg premestitve enega uradnika na drugo delovno mesto doslej v zvezi z racijo ni bilo sankcij in pojasnil, čeprav je medtem postalo jasno, da so oblasti močno presegle svoje pristojnosti. Ne le da so s silo vdrli v edini muzej, ki na Koroškem spominja na zločine nacistov nad pripadniki slovenske manjšine, temveč tudi glede posredovanja proti mladim udeležencem antifašističnega tabora.
Ob tem so zgovorna tudi dejstva, ki jih je razkril slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki zastopa udeležence antifašističnega tabora pri Peršmanu: kljub domnevnim 62 prekrškom, ki jih je zabeležila avstrijska policija, še ni bilo nobene ovadbe. Je pa odmevna racija po navedbah ministra za notranje zadeve Gerharda Karnerja v odgovoru na poslansko vprašanje zelenih stala skoraj 15.000 evrov ...
Ne glede na temno senco, ki so jo na obletnico plebiscita vrgli dogodki pri Peršmanu, je nesporno, da Avstrija leto številnih obletnic - poleg 105. obletnice koroškega plebiscita in 70. obletnice podpisa ADP je leto 2025 potekalo tudi v znamenju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, 80. obletnice vrnitve leta 1942 v nemška taborišča pregnanih slovenskih družin in 30. obletnice članstva Avstrije v Evropski uniji - ni niti najmanj izkoristila za koroškim Slovencem in Slovenkam bolj naklonjeno politiko. Leto obletnic je tako za Avstrijo postalo leto zamujenih priložnosti, v katerem bi lahko končno izpolnjevala številne obveznosti do slovenske manjšine in drugih narodnih skupnosti.
Leto številnih obletnic pa bo zagotovo šlo v zgodovino kot leto, v katerem je bila slovenska manjšina na Koroškem soočena s škandalozno policijsko racijo med antifašističnim taborom na Peršmanovi domačiji, ki jo je močno travmatiziral in po nepotrebnem močno poslabšal sožitje v deželi ter tudi s sosedo Slovenijo.