Prijava
Dark Theme
Koroška ima več obrazov - od manjšini naklonjenega do odkrito sovražnega. To je potrdilo iztekajoče se leto 2025, v katerem je bila slovenska manjšina na Koroškem soočena z različnimi dogodki.
Na eni strani je bilo nekaj resnih pobud za izboljšanje njenega položaja ob letošnjih pomembnih obletnicah, na drugi pa so manjšino (in deželo) pretresli tudi dramatični dogodki. Če samo spomnimo na nasilno policijsko racijo med mladimi udeleženci antifašističnega tabora z vdorom v antifašistični muzej pri Peršmanu, na več mazaških akcij proti dvojezičnim tablam na južnem Koroškem ali na incident na začetku novembra pred deželnim muzejem v Celovcu, kjer so doslej neznani storilci s transparentom z napisom »Umetnost partizanov je umor« (v nemščini) odkrito merili na razstavo Partizanke Art o umetnosti ženskega odpora proti nacizmu na (avstrijskem) Koroškem in v nekdanji Jugoslaviji ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Čeprav so provokacijo takoj odstranili in sporočili, da zadevo že preiskuje policija, je dejstvo, da bile vse te akcije naperjene proti slovenski manjšini in sožitju v deželi.
Dogodke pri Peršmanovi kmetiji, kjer je konec julija letos avstrijska policija izvedla nasilno racijo med mladimi udeleženci antifašističnega tabora in ob tem grobo vdrla tudi v edini muzej, ki na Koroškem spominja na upor koroških Slovencev in Slovenk proti nacistični strahovladi (nacisti so tu leta 1945 umorili enajst članov Sadovnikove in Kogojeve družine), je medtem proučila posebna strokovna komisija avstrijskega notranjega ministrstva in objavila zelo kritično zaključno poročilo, v katerem je zdaj črno na belem, da je bila racija nesorazmerna, nezakonita in popolnoma dvomljiva. Toda resnih posledic v zadevi tudi mesec dni po objavi poročila ni zaznati. V njem navedeni namestnik vodje deželnega urada za zaščito ustave in boj proti ekstremizmu je bil že prej premeščen na drugo delovno mesto, glede obeh drugih v poročilu navedenih odgovornih oseb, okrajnega glavarja Velikovca, ki bi moral zagotoviti zakonito in sorazmerno izvedbo policijske akcije, ter vodje koroške izpostave zveznega urada za tujce in azil, pa je zavladala popolna tišina. Tudi v zvezi z mazaško akcijo proti dvojezičnim tablam in provokacijo pred deželnim muzejem ni slišati ničesar več.
Tudi če na Koroškem počasno meljejo ne le pravni, temveč tudi politični mlini, se v slovenski manjšini in tudi v širši demokratični javnosti čedalje bolj pojavlja skrb, koliko nestrpnosti in sovraštva je še na Koroškem. Čeprav je nesporno, da se je odnos uradne Koroške do slovenske manjšine s prihodom deželnega glavarja Petra Kaiserja leta 2013 temeljito spremenil in se je sožitje med obema narodoma občutno izboljšalo.
Toda letošnjih dogodkov ni mogoče kar tako odriniti. So namreč jasno opozorilo, da se na Koroškem spet alarmantno krepi tudi manjšini in sožitju nenaklonjena desnica. To potrjujejo tudi reakcije na omenjene incidente v medijih in koroški politični javnosti. Posledica tega je vedno močnejša (skrajno desničarska) svobodnjaška stranka Herberta Kickla, ki iz dneva v dan postaja čedalje bolj nevaren tekmec socialdemokratov za funkcijo bodočega deželnega glavarja na Koroškem. Tudi ker se bo Kaiser najkasneje spomladi 2026 poslovil tudi kot deželni glavar.
Njegov naslednik na čelu koroških socialdemokratov Daniel Fellner je - vsaj za zdaj - še (pre)velika uganka, ali bo lahko uspešno nadomestil Kaiserja tudi na čelu deželne vlade po deželnih volitvah, ki naj bi bile šele na začetku leta 2028. Vsekakor bo slovenski manjšini in politiki dialoga med večino in manjšino naklonjeni Fellner, ki je šele te dni javno razkril, da izhaja iz družine z delno slovenskimi koreninami, imel dosti časa, da se uveljavi na čelu koroške deželne vlade tudi na volitvah leta 2028. S tem bi se Koroška - vsaj za nadaljnjih pet let - rešila usode dežele (avstrijske) Štajerske, ki je na začetku tega leta tako rekoč čez noč dobila desničarskega deželnega glavarja.
Če pa bo drugače in bodo zmagali svobodnjaki, je zelo verjetno, da bodo socialdemokrati izrinjeni iz deželne vlade in bodo svobodnjaki prvi - ob podpori ljudske stranke, sedanjega partnerja socialdemokratov! - spet prevzeli politično oblast v deželi. Najkasneje tedaj bo Koroška - kot že v času desničarskega populista Jörga Haiderja - znova pokazala drug obraz. Obraz, ki manjšini nikakor ne bo naklonjen.
