NEPREMIČNINSKI TRG: Vsakemu vzponu sledi padec

Nakup nepremičnine je na evropski ravni še vedno eden najbolj priljubljenih načinov vlaganja denarnih sredstev. To še posebej velja za zasebnike, ki prihranjene in podedovane evre bolj kot volatilnim kriptovalutam in zapletenim borznim mehanizmom zaupajo opeki. Res je sicer, da se tudi na trgu nepremičnin dogajajo padci vrednosti hiš in zemljišč, ki povzročajo velike izgube, in da se mnogi projekti zaradi nepričakovanih zapletov nikoli ne zaključijo, vendar se tovrstna naložba izplača.

Trg nepremičnin je vsekakor cikličen: zaradi prepleta različnih dejavnikov se dogajajo vzponi in padci, ki jih ni mogoče vedno predvideti. Nihanje cen je načeloma posledica ponudbe oziroma povpraševanja. Če je povpraševanje veliko, ponudbe pa malo, so cene visoke in obratno.

Faktorji, ki vplivajo na ponudbo so zlasti razpoložljivost obstoječih nepremičnin in zemljišč, novogradenj, komunalne opremljenosti in kompleksnosti pridobivanja različnih dovoljenj ter davčne zakonodaje. Povpraševanje pa je na drugi strani odvisno od demografskih nihanj, starostne strukture določenega območja in kupne moči, ki je seveda povezana z bruto domačim proizvodom oziroma zdravjem gospodarstva ter kreditno politiko.

Skratka, na nepremičninski trg posredno in neposredno vplivajo spremembe v družbi in pravni okvir. Nepremičninski posredniki se strinjajo, da visoke cene na dolgi rok mrtvijo trg, saj zmanjšujejo bazen kupcev in investitorjev, zato je dobro, da vsakemu vzponu sledi tudi padec, kajti takrat beležimo preporod vlaganja v štiri stene. Podobne, čeprav ne čisto enake dinamike veljajo tudi za cene najema nepremičnin.