Prijava
Dark Theme
Pred dobrimi petimi leti, bilo je 18. februarja 2020, so predsedniki vlad štirih evropskih držav, Avstrije, Nizozemske, Danske in Švedske, v pismu britanskemu gospodarskemu dnevniku Financial Times razglasili svoj »manifest o varčnosti«, s katerim so napovedali nasprotovanje povečanju proračuna Evropske unije za obdobje 2021-2027. S tistim manifestom je nastal klub varčne četverice držav.
Politično je bil raznolik, saj je bil avstrijski kancler Sebastian Kurz predstavnik konservativcev, nizozemski premier Mark Rutte liberalec, danska premierka Mette Frederiksen in švedski premier Stefan Lövfen pa socialdemokrata. Njih in Finsko, ki se jim je kmalu zatem pridružila, je družil skupni cilj: varčevanje. Proračun 2021-2027 po njihovem mnenju ne bi smel preseči enega odstotka BDP Evropske unije. Ni jim šlo v račun, da bi lahko iz domačih blagajn prispevali večji delež v evropsko blagajno, na primer za socialne ukrepe, ali za zajezitev posledic pandemije, ki je takrat že trkala na evropska vrata. Drugim državam so očitali, da so razsipne, kar naj bi privedlo EU v bankrot.
Med vsemi je bil še najbolj razborit Nizozemec Mark Rutte. V Italiji ni bil prav nič priljubljen, še posebej potem ko je državi zavrnil nudenje evropskih prispevkov. Kvečjemu bi lahko prejela posojila, ki bi jih morala pozneje vračati, seveda z obrestmi vred, je zažugal julija 2020. Ni čudno, da se ga je takrat oprijel vzdevek molierovskega prizvoka - skopuh!
Po petih letih se je marsikaj spremenilo. Rutte ni več nizozemski premier, pred dvema letoma ga je na volitvah odpihnil val skrajne desnice. Za uteho je postal generalni sekretar zveze Nato in v novi uniformi povsem pozabil, kar je pridigal evropskim državam februarja 2020. Nekdanjo varčnost je zamenjal z razsipništvom, saj se sedaj zavzema za kar 400-odstotno povečanje obrambnih zmogljivosti držav članic Severnoatlantskega pakta. Posamezne države naj bi temu (beri: orožju in varnostnim sistemom) namenile ne »le« dva odstotka bruto domačega proizvoda, kot je zahteval prvotni Trump, temveč do 5 odstotkov, kot jih zahteva sedanji Trump. Po izračunu italijanskega observatorija za vojaške stroške Milex naj bi Italijo v desetletju 2025-2035 to stalo čednih, ali bolje - nečednih 100 milijard evrov ...
Mette Frederiksen je še vedno danska premierka, a tudi ona ni več varčna. V torek, 3. junija, je na novinarski konferenci po srečanju s predsednico evropskega parlamenta Roberto Metsola izjavila, da je zanjo »sedaj najbolj pomembno oborožiti Evropo«. Z denarjem davkoplačevalcev, seveda.
Avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza je spodkopala podkupninska afera, pa si je tudi on kmalu opomogel in se požvižgal na varčnost. Z nekdanjim izvršnim direktorjem podjetja za vohunsko programsko opremo NSO Šalevom Huliom je pred dvema letoma ustanovil zagonsko podjetje Dream Security, ki razvija programsko opremo za zaščito nacionalnih infrastrukturnih objektov pred kibernetskimi napadi. Sedež ima v Tel Avivu, pisarni na Dunaju in v Abu Dabiju. Februarja letos je bila njegova vrednost ocenjena na 1,1 milijarde dolarjev.
