ODPORNIŠTVO: Sporočilo ostaja isto

25. april je za mnoge med nami praznik. Tako kot prvi maj. Kdor verjame, da so nam svobodo podarili tisti, ki so se uprli fašizmu in nacizmu, ne pa oni, ki so skušali bolj ali manj prikrito z njima sodelovati, ima pri nas možnost dvojnega praznovanja. Tako je, ko živiš v krajih z zapleteno, a tudi vznemirljivo zgodovino ...

V mestnih okrajih in vaseh, v katerih stoji spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju, zaseda 25. april (tako kot predvečer 1. maja) posebno mesto na koledarju tamkajšnjih skupnosti.

Trenutek, ki ga mnogi čutijo za svojega. Tako je tudi svečanost v tržaški Rižarni vsako leto dogodek, ki ga mnogi nočejo zamuditi. Spomin na tam storjena grozodejstva je še živ, čutiš ga, ko stojiš na tisti ploščadi, kjer so nekoč mučili, pretepali in upepeljevali ljudi. Zlasti pa vsaj enkrat na leto zagotovo začutiš, da v svojem čutenju nisi sam, da hvaležnost, ki te je tudi tokrat pripeljala na ta kraj – namesto, da bi praznični dan izrabil za izlet v Istro –, čutijo tudi ljudje, ki stojijo ob tebi. (Ob nekaterih izjemah, ki so tam le po institucionalni dolžnosti in so tudi ob letošnjem 25. aprilu, namesto da bi namenile hvaležno besedo žrtvam, raje govorile o novih potrebnih ukrepih zaradi covida-19). Spominska svečanost v Rižarni je za veliko večino kolektivni trenutek spominjanja in »polnjenja baterij« za vsakodnevni (miroljubni) spopad z amnezijo, ignoranco, nestrpnostjo ...

Letošnji 25. april ni mogel imeti tega naboja. »Baterije« si je tačas treba polniti sami, v samoizolaciji. In mnogi so, oboroženi z iznajdljivostjo in domišljijo, po svoje počastili tudi ta dan. Z videoposnetki, pesmijo, razobešenimi transparenti, spletu zaupanimi mislimi. Pa tudi samo s tem, da so k oknu približali radijski sprejemnik, iz katerega je odmevala Bella ciao. Celo Francesco Guccini je po dolgem molku začutil potrebo, da ponovno zapoje pred kamero. Njegova Bella ciao je sicer nekoliko prirejena italijanski politični situaciji (dobite jo na spletu), a sporočilo ostaja isto: za nestrpnost do »drugačnih«, za sovraštvo do različno mislečih, za fašizem tudi danes v demokraciji ni prostora.