Pesniška pot letos povezala Col in Tomaj

Pesniški sprehod pod Tabrom podira meje med jeziki in kulturami, letošnja izvedba priljubljene prireditve pa je podrla tudi državno mejo. Stoletnica smrti pesnika Srečka Kosovela je bila priložnost za navezovanje stikov med Tomajem in Colom.

Udeleženci so s Poklona z avtobusom krenili do vasi v sežanski občini, kjer stoji Kosovelova domačija. Tam je spregovorila senatorka in literarna kritičarka Tatjana Rojc. Ob povratku v repentabrsko občino pa so se še sprehodili po Pesniški poti do kipov Srečka Kosovela, Umberta Sabe in Iga Grudna. Po poti so prisluhnili poezijam Maje Haderlap, Mary Barbare Tolusso in Aleša Štegerja. Program so sooblikovali Roberto Dedenaro, Gianluca Paciucci, Vilma Purič in Marko Kravos. Slednji je poskrbel tudi za prevode nekaterih pesmi, druge sta prevedla Darja Betocchi in Miha Obit.

Goste z repentabrsko županjo Tanjo Kosmina na čelu je v Tomaju sprejel župan Občine Sežana Andrej Sila. Kot je povedal, v čezmejnem pesniškem sprehodu vidi začetek še globljega sodelovanja med sežansko in repentabrsko občino. Nad obiskom je bila navdušena tudi Mateja Kralj, kustosinja domačije, kjer je kraški pesnik prerano umrl pred stotimi leti.

Kosovel je bil po besedah senatorke Tatjane Rojc ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja in pomemben mislec svojega časa. Njegovo razmišljanje je presegalo zgolj pesniško ustvarjanje, saj je videl potrebo po družbeni preobrazbi. Podobno kot njegov sodobnik, italijanski intelektualec in antifašist Piero Gobetti, je menil, da mora pri tem pomembno vlogo prevzeti intelektualna elita, ki bi s svojimi idejami spodbudila tudi širše, delavske množice.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.