PERSPEKTIVE: Sovražim umetno inteligenco

Umetna inteligenca (UI) se je po svetu razplamtela kot napalm po Vietnamu. Etičnih oziroma nespornih primerov njene rabe je po mojem mnenju zelo malo, v glavnem najbolj razširjeni odtenki prispevajo k vse bolj idiotski družbi.

»Ali ti ne uporabljaš umetne inteligence?« Ne v tej obliki, ne. Prepisovanje intervjujev rad zaupam softveru za prepisovanje, s čimer si prihranim najbolj zamudno delo, čeprav potem vse uredim sam. Ravno danes pa sem bral tematsko zanimiv članek, ki ga je objavil neki tržaški spletni medij. Vse skupaj je zvenelo nekoliko čudno, ta medij pa je tudi že zaslovel po vprašljivih praksah. Besedilo sem prenesel v program za prepoznavanje proizvodov UI. Rezultat? Stoodstotna verjetnost, po oceni algoritma, da je bilo besedilo ustvarjeno z umetno inteligenco. Popolnoma. Brez stavkov, ki bi izstopali kot »verjetno človeški«.

Ko sem se pozanimal o stvareh, ki jih je navajal »avtor« (novinar se je seveda podpisal), sem našel originalne navedbe iz virov, ki jih je navajal. Vsaj tokrat torej UI, za katerokoli programje naj je že šlo, ni imela »prividov« oziroma kreativnih interpretacij podatkov. Morda pa je »avtor« le dal dobra izhodišča. Pred tedni mi je nekdo na podlagi raziskave - zmazka programa UI poskušal razlagati delovanje občine in pravila programa prostovoljnih redarjev pred šolami. Kakšen je bil problem? Umetna inteligenca mu je dala informacije na podlagi pravilnika iz leta 2024 in novih informacij ni upoštevala. Seveda lahko spretnejši uporabniki prepričajo program, naj upošteva tudi novejše vire. Težava nastane, ko hoče nekdo resno in zagrizeno podkrepiti svoja stališča s točkami, ki mu jih je napisal računalnik, brez vsakršne kritične presoje.

Danes je večina brskalnikov oziroma vsakdanjih aplikacij vključila kakšen odtenek UI. Ko kaj iščemo z Googlovim brskalnikom, se nam kot prvi zadetek pojavi obnova, ki jo daje umetna inteligenca. Ravno v teh dneh me je, ko sem za neko pesem iskal note za kitaro, močno zmotilo, da mi je Googlova UI v svoji obnovi ponudila izmišljotino, popolnoma drugačno od not na specializiranih spletnih straneh. Zgodilo se mi je tudi že, da je umetna inteligenca ponujala note drugih pesmi, preprosto zaradi podobnih naslovov.

Ti pojavi me zelo motijo, ker gre načeloma za površne in nezaželene obnove, ki so manj natančne kot običajno brskanje po spletu, ob tem pa potrebujejo predvsem veliko več energije kot »običajen« internet. Seveda ima umetna inteligenca potencial, po mojem mnenju pa bi moral biti dostop do nje omejen na panoge, v katerih je res dodana vrednost. Modeli bi morali biti rezervirani za analizo ogromnih podatkovnih baz in podobne naloge, ne pa da lahko vsakdo ustvarja mavrične samoroge.

Kot družba smo se tehnofevdalnim mogotcem pustili prepričati, da je umetna inteligenca življenjsko pomembna. Ni. Ponavljam: ima ogromen potencial, toda zaradi uničevalnih ekonomskih interesov za zdaj v glavnem vidimo negativnega. Uničuje okolje in družbeni red, ne da bi nam ponudila kaj boljšega. Z delovno-gospodarskega pa tudi s političnega vidika.

Kdor obiskuje družbena omrežja - torej skorajda vsakdo -, je že videl vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Nesmiselne vsebine smo prekrstili v »internetno brozgo«. To večkrat ustvarjajo strani, ki obstajajo samo za »engagement farming«, dobesedno: »kmetijstvo interakcij«. Algoritem poriva »zanimive« vsebine - ne intelektualno, ampak takšne, ki privabijo pozornost -, uspešne vsebine pa lastnikom strani prinašajo denar.

Če so videi živali, ustvarjeni z UI, lahko še luštni - četudi gre za zelo vprašljivo stvar -, se problem postavi na politični ravni. V Sloveniji se, kot poroča Mladina, ravno v mesecih pred volitvami širijo strani, ki objavljajo internetno brozgo v politične namene. Imamo tudi politike, ki objavljajo zelo slabe vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Z napačno napisanimi besedami vred.

Video otroka, ki se uči »LGBT-ideologije« v vrtcu, ti ne pove jasno, koga voliti. Ko pa predvsem politično apatični uporabniki vidijo take in podobne vsebine, se ujezijo. Tudi če je vse izmišljeno. Jeza pa je voda na mlin določenim, načeloma vedno istim, političnim izbiram. Ki večkrat pod raznimi pretvezami podpirajo najbolj surov tehnofevdalizem.