Nedelja, 19 maj 2024
Iskanje

PERSPEKTIVE: V imenu matere, očeta in države, amen

Rim |
5. jan. 2024 | 8:00
    Dark Theme

    Decembra leta 2023, ki je pravkar minilo, smo lahko veliko prebirali o političnem zborovanju z naslovom Atreju v organizaciji stranke Bratje Italije, ki je potekala v italijanski prestolnici. Poleg predsednice vlade, članov vlade, družinskega kroga in nekdanjega partnerja Giorgie Meloni je bila pomembna osebnost na letošnjem srečanju tudi Elon Musk. Ameriški podjetnik južnoafriškega izvora, ki je znan zaradi lastništva podjetij, kot so X, Tesla in SpaceX, a tudi zaradi kontroverznih osebnih odločitev, povezanih z njegovim ožjim družinskim krogom, je tako prisluhnil načrtom desničarske italijanske politične elite. Med načrte in predavanja so se seveda prikradle tudi omembe tradicionalnih vrednot in komentarji o nedavnem škandalu podjetnice, »pandorov« in dobrodelnih iniciativ. Mogoče bi bila pobuda celo tragikomična, če ne bi na odru stali predstavniki italijanske vlade. Celotna prireditev je izzvenela še toliko bolj groteskno zaradi omenjanja tradicionalne družine (vrednote, ki jo stranka večkrat podčrtuje) pred Muskom, ki je znan tudi po svoji ne ravno tradicionalni družini, kot da bi bila demografska kriza neodvisna od ostalih kritičnih razmer v Italiji.

    Prav o tradicionalni družini in demografski krizi je bil v javnosti govor pred tednom dni, ko je senatorka Lavinia Mennuni iz vrst stranke Bratje Italije izjavila, da naj bo največja ambicija mladih deklet materinstvo. Senatorka se je spomnila besed svoje matere in opomnila, da bi morali mlade osemnajstletnike spodbujati k poroki ter puncam dopovedati, da je materinstvo »cool« (v modi). Izjava je problematična z več plati. Začnimo na primer z vprašanjem, ali se lahko demografsko krizo, ki, ponavljam, ni ločena od preostalih družbenih dinamik, reši z uvajanjem trenda ali mode. Poleg tega vprašanja se posamezniku, ki ima približno jasno vizijo družbeno-politične situacije v Italiji, pojavi še cela vrsta drugih vprašanj in dvomov.

    Drugi problematični vidik te izjave in »materinskega trenda«, ki se ne uveljavlja tako zlahka kakor moda širokih hlač ali lakirane frizure, so tudi naslovnice same izjave. Senatorka omenja le dekleta, kot bi se otrok rodil le zaradi ženske in ne iz domene med dvema posameznikoma, ki si delita odgovornost za novorojenčka. V slogu take retorike se žensko tako opisuje kot sredstvo za rojevanje, peč za nove hlebčke, ki je dolžna rojevati najprej naslednika za moškega, takoj zatem pa zagotavljati ponosne posameznike državi.

    Med kriznimi okoliščinami in razrešitvijo demografske krize se postavi še cela vrsta nerešenih problematik. Enakost med žensko in moškim v državi, kjer je prva ženska premierka dosegla, da je po mnenju dnevnika Libero postala moški leta, je še ena točka na meglenem obzorju. Na področju enakosti sledi še vprašanje o pravici do splava, ustrahovanje z etnično zamenjavo v Italiji in nenazadnje nasilje nad ženskami, ki v Italiji ne kaže signalov pojenjanja. Zakaj bi si torej moral mlad človek želeti poroke in družine v družbi, ki mu onemogoča stabilnost na vseh možnih področjih?

    Omenila bi še mit materinskega čuta, ki je v času povzročil več škode kot dobrega. Pomislimo na primer na poporodno depresijo ali na mater, ki je rodila otroka po zaključku zveze z otrokovim očetom, ki ni doživela pravljičnega konca, in še na vse ženske, ki so družbeno stigmatizirane, ker nočejo ali ne morejo imeti otrok.

    V globalni družbeni zavesti se uveljavlja ideja o tem, da je poroka arhaični proces zaobljube, ki se je danes zreduciral na potrošniško praznovanje ljubezni, ki ji ni vedno usojena neskončnost. Poleg tega se pri mladih generacijah širi tudi zavedanje, da je vzgoja otroka zelo velika odgovornost. Veliko mladih potencialnih staršev se sprašuje o etiki tega, ali je torej pošteno, da otroka rodijo v tak svet. Res je, da so se otroci vedno rojevali, tudi med vojnami in sušami, verjamem pa, da je današnji nivo zavedanja globalnih okoliščin zastrašujoč, saj je vizija prihodnosti zreducirana na to, kar vidiš skozi prašno zaveso po padcu bombe.

    Preden je desna stranka za svoje zborovanje izbrala ime Atreju, je bilo to ime junaka iz romana Neskončna zgodba (La storia infinita). V domišljijskem jeziku romana to ime pomeni »siroto«. Mogoče bi lahko že nastopil čas za ustvarjanje razmer, v katerih nove generacije ne bodo sirote nespametnih političnih odločitev, ki sledijo narekovanim trendom.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani