PO SLOFESTU: Impozantne številke, osamljene slušalke

Dokler nisem »črno na belem« videla številk pravkar zaključenega Slofesta, sem ob opazovanju tridnevnega dogajanja na Borznem trgu v Trstu imela mešane občutke. Ob sedenju pod šotorom med enim od dogodkov, ki so potekali na osrednjem prizorišču, bolj pogosto pa ob izbiranju fotografij, s katerimi sta za potrebe časopisa dogajanje neutrudno dokumentirala naša fotografa, so me le redki obrazi obiskovalcev presenetili. Debatam, predavanjem, predstavitvam knjig in spominov so prisostvovali zlasti tržaški Slovenci, tisti, ki jih srečujemo v Slovenskem stalnem gledališču, Tržaškem knjižnem središču in še kje.

Nekaj je bilo tudi takih, ki jih običajno na »naših« dogodkih ne vidiš, a jih navidez poznaš. In nekaj je bilo italijanskih someščanov, ki so si pogumno nadeli slušalke in prisluhnili tolmačevim besedam. (Kajti stopiti v šotor, kjer vsi govorijo in razumejo jezik, ki se uporablja na odru, a ga ti ne poznaš in moraš zato stopiti do prostovoljcev v rdečih majicah ter zaprositi za slušalke, zahteva tudi nekaj poguma ali vsaj »nezadrege«.) A te si lahko preštel na prste ene roke, le izjemoma dveh rok.

Potem pa sem zaposlene v tržaški pisarni Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so nosili glavno organizacijsko breme večmesečnih priprav in tridnevnega dogajanja, zaprosila za nekaj podatkov. In osupnila. Kajti številke letošnjega Slofesta so res impozantne.

Iz Slovenije je Slofest obiskalo okrog 900 učencev in dijakov, med njimi tudi okrog 40 z italijanskih šol. »Zamejskih« učencev in dijakov je bilo nekaj manj kot 800, z italijanskih šol v Trstu se je Slofestovih dogodkov udeležilo približno 200 dijakov. Na vodenem ogledu po slovenskem Trstu, ki je bil tudi na pobudo Zadruge Primorski dnevnik namenjen izključno italijanskim šolnikom, so našteli 21 učiteljev oziroma profesorjev. Nasploh je povpraševanje za vodenja po slovenskem Trstu vedno veliko, ve povedati predsednica ZSKD Živka Persi, in tudi šolske skupine so si zelo želele teh sprehodov. Potrditev, da zanimanje za slovenski Trst obstaja.

Iz pravkar naštetih podatkov lahko sklepamo, da je letošnji Slofest poskrbel za izredno marketinško potezo, »reklamo« za tržaške Slovence. Najbrž ni doslej nobena naša prireditev imela takega dometa, da bi nagovorila in soudeležila skoraj 1900 mladih, med njimi veliko »nezamejcev«. Kar je velik uspeh in glede na zanimanje, s katerim so se na vabilo Slofesta odzvale šole v Sloveniji, bi najbrž veljalo na tej poti nadaljevati. In morda tudi poskrbeti, da jim ne bo treba za naslednji stik s Slovenci v Trstu čakati na leto 2027, ko naj bi se zgodil osmi Slofest. Zanimanje za Trst in za Slovence v njem bi veljalo »unovčiti« čez vse leto.

Ob teh razveseljivih podatkih ostaja pa tudi nekoliko grenak priokus. Zaradi tistih slušalk za tolmačenje, ki so povečini ostajale neuporabljene. Zakaj nam tako težko uspeva preboj v italijansko javnost? So teme, ki jih ponujamo, zanimive le za peščico italijanskih someščanov?

Svoje je najbrž prispevala pomanjkljiva komunikacija, za kar nosi odgovornost tudi Občina Trst. Kljub temu, da je soorganizatorka Slofesta, medijem namreč ni posredovala tiskovnega sporočila o festivalu (kar sicer običajno počne za vsako prireditev, pri kateri je zraven). Iz pisarn ZSKD so občini baje dvakrat poslali gradivo za medije, a brez učinka. Sicer pa bi festival s skoraj 60 dogodki najbrž potreboval svoj urad za stike z mediji in danes tudi nekoga, ki ažurno komunicira po družbenih omrežjih. Slišali smo kritiko, da se Slofest tu promovira samo v slovenščini, kar ni čisto res, a prej bi rekli, da se ne promovira ...

Morda je tudi lokacija na sicer središčnem Borznem trgu danes bolj priljubljena med turisti kot med domačini, postavitev Slofestovega naselja pa je delovala nekoliko zaprto: mimoidoči niso šli slučajno mimo stojnic (kot recimo na prejšnji lokaciji - Trgu sv. Antona) in mimogrede kaj izvedeli o programu, za obisk Slofesta so morali »vstopiti« v nekakšen krog.

Tudi sicer je bilo v naselju na Borznem trgu nekaj manj obiskovalcev kot pri prejšnjih izvedbah. Marsikdo je najbrž izkoristil res poletne dneve za skok v Barkovlje ... Vprašanje je tudi, ali se je odločitev, da prvič Slofest ne bo potekal na nedeljo, izplačala. Na tak način je namreč zmanjkala ponudba za družine, z njimi pa tudi širši krog obiskovalcev. Slofest 2025 se tako poslavlja s svetlimi in nekaj temnimi platmi, kot je za tako velik dogodek normalno. Novo vodstvo ZSKD, ki bo izšlo z oktobrskega kongresa, se bo najbrž moralo tudi odločiti, v kakšno smer naj gre festival Slovencev v Italiji.