POLICIJSKE SILE: Meja zanje ni ovira

V enem tednu smo kar dvakrat poročali o čezmejnih zasledovanjih, ki sta potekali v različnih smereh (iz Italije v Slovenijo in obratno) ter se obe končali s prijetjem tatov avtomobilov. V torek so nabrežinski karabinjerji pred Sežano ustavili moškega, ki je vozilo ukradel na Proseku, v soboto pa so koprski policisti pri tržaški Ulici Svevo prijeli dvojico, ki je avtomobil odpeljala iz neke garaže v Kubedu. Prav izvoz tržaške obvoznice pri centru Torri d’Europa je bil tako že tretjič prizorišče podobnega dogodka, koprski policisti so tam že nekako domači. Bežečim voznikom pa bi moralo biti že jasno, da tam pravega izhoda iz zagate ni.

Konec leta 2007, ko je Slovenija vstopila v schengenski sistem in je bilo sistematičnih pregledov na tukajšnjih mejnih prehodih konec, se je marsikdo vprašal, ali bodo imeli hudodelci poslej bolj proste roke. Skrbi so se – navzkrižno – pojavile na obeh straneh meje. V Furlaniji Julijski krajini so nekateri recimo svarili pred morebitnim množičnim prihodom kriminalcev iz vzhodne Evrope. Prvi čezmejni kriminalni dogodek po odpravi mejnih zapornic pa se je po drugi strani v tistih dneh zgodil na bencinskem servisu pri Škofijah, kjer so bili na delu oboroženi italijanski roparji. Podobne tolpe iz Italije so v naslednjih letih plenile tudi v primorskih zlatarnah in bankah. Dejstvo pa je, da so jih v večini primerov na koncu prijeli, jim sodili in jih obsodili. Tako kot so včeraj obsodili Magrebčana, ki sta spomladi letos ugrabila Belokranjca in se z njim v prtljažniku peljala do Prelož, nato pa peš proti Bazovici, kjer so ju prijeli italijanski policisti. Primere bi lahko še naštevali, slovenski in italijanski organi so skupaj razvozlali tudi marsikateri še zahtevnejši primer, vključno s preiskavami o zagonetnih umorih.

Praksa je pokazala in še naprej kaže, da četudi klasičnega nadzora na mejnih prehodih ni, se beg čez mejo skoraj vedno izjalovi. Kdor beži, v sosednji državi ni na varnem. Nek tržaški policist mi je pred časom prišepnil, da ko sliši, da je nekdo iz Italije pobegnil v Slovenijo, da bi se izognil policiji, se nasmehne, »saj jih tam vedno ulovijo«.

Sodelovanje med obema policijama je bilo namreč plodno že nekaj let pred schengnom in so ga nato samo še nadgradili. Ta čezmejna sinergija je v mnogih pogledih zgledna, če pomislimo, koliko neizpolnjenih želja in pričakovanj je bilo na obmejnem pasu po letu 2007 na drugih področjih.