POMISLEKI: Bolsonaro obsojen, bolsonarizem pa ne

Bolsonarizem je čuden izraz, ki so si ga izmislili v velikanski, bogati, vplivni Braziliji, pomeni pa vse in nič. Pomeni, da je mogoče priplezati na oblast, čeprav te prej tri desetletja, četudi si bil poslanec, ni nihče opazil, ker nisi počel ničesar pomembnega. Pomeni pa tudi, da te lahko kapital vzame za svojo kokardo, svoj simbol, pa čeprav si mu v resnici kot navaden kričač popolnoma odveč.

Jair Bolsonaro, ki so ga obsodili na 27 let in tri mesece zapora, ker je poskusil izpeljati državni udar, je ta trenutek pomemben, da bi lahko preživel bolsonarizem, neotipljivo ime za združevanje vseh na skrajni desnici, zraven še milijonov prisklednikov, pa tudi kar tako kričačev.

Čeravno naj bi 24 let ostal za rešetkami, potem pa še tri leta v hišnem zaporu, Jair Bolsonaro precej verjetno ni sklenil svoje politične poti. Prav lahko se še vrne v palače, če ga le ne bo izdalo zdravje. Njegova zgodba je zanimiva. V Latinski Ameriki ni ne prvi ne zadnji, ki se zna pojaviti iz ozadja, priti od nikoder, potem pa krojiti usodo milijonom ljudi. V brazilskem primeru kar 217 milijonom.

Ena sam vbod z nožem v trebuh na predvolilnem zborovanju je bil dovolj, da se je Jair Bolsonaro, desničarski politikant z vojaško izobrazbo in činom stotnika po treh desetletjih lebdenja v politiki in plače poslanca prebil na vrh. Na zborovanju v majhnem mestu Juiz de Fora na jugovzhodu države je obrobnega kandidata septembra 2018 zabodel menda zagret nasprotnik skrajne desnice. Lahko bi razparal čreva tudi komu drugemu, pa jih je prav Bolsonaru, tedaj tako rekoč neznanemu politiku.

Samo sedem let pozneje so nekoč obrobnega politika kot svetovno zvezdo in še zmeraj sila pomembnega udeleženca z oblastnega odra obsodili na zaporno kazen, ker je hotel ostati na oblasti z državnim udarom. Posnemal je Donalda Trumpa, ki je enako storil v Washingtonu, pa zato ni bil kaznovan.

Vmes se je dogajalo marsikaj. Zabodeni Bolsonaro je pred sedmimi leti krasil naslovnice vseh časnikov, ni bilo televizijske oddaje v Braziliji in kjerkoli po svetu, ki ne bi pokazala v okrvavljeni dres brazilske nogometne reprezentance oblečenega kandidata, zabodenega in trpečega. Tem podobicam je dodal svoj talent za nakladanje neumnosti pred televizijskimi kamerami, podžigal je strasti med njemu podobnimi neuspešnimi povzpetniki in priskledniki. To ga je pripeljalo na oblast.

Zmagal je, zavihtel se je na vrh, vlado si je sestavil iz ljudi, ki jih je s svojega obrobnega položaja lahko poznal. Postal je simbol svoje kaste, obrobnih majhnih posestnikov, vojakov, ki so se prebili do čina stotnika in nič više, ljudi, ki so po malem ali tudi glasno objokovali čase vojaške diktature, takrat je bil red, takrat je bil po njihovem tudi mir, levičarji niso mogli rogoviliti, ker so ji spravili v zapor. Diktatura je pobila 30.000 svojih nasprotnikov.

Njegova kasta se je pod Bolsonarovo oblastjo razmahnila na vse strani, dovolili so jim vdirati v deževni gozd in požigati pragozdno bogastvo, sejati sojo in saditi oljčne palme, obogateti skoraj čez noč. Pridružil se je tudi kapital, pa menda ne tisti iz prve vrste, ki so mu šli prišleki z obrobja samo na živce. Hoteli so jim biti podobni in celo enaki. Razred uspešnih je pred prejšnjimi volitvami odkril, da ga lahko izkoristi za zmago, pomagali so mu, postal je predsednik največje, najbogatejše, najbolj razvite države na jugu Amerike.

Jair Bolsonaro je zdaj obsojen, že nekaj mesecev prej je prebil v hišnem zaporu. Sedanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se ne pusti podrediti niti predsedniku ZDA Trumpu in njegovim 50-odstotnim carinam. Svojega nasprotnika hoče imeti za zapahi.

Tudi Bolsonaro je imel za zapahi enega izmed predhodnikov, prav najbolj priljubljenega predsednika doslej. Nekdanji sindikalni voditelj Lula je v Bolsonarovem času na oblasti več kot 500 dni presedel v ječi, obsojen zaradi korupcije. Bolsonaro ga je moral izpustiti, ker je tako ukazalo vrhovno sodišče. Kaj takega, pravijo, se ta čas ne more zgoditi, na vrhovnem sodišču se je za Bolsonara potegnil samo en sodnik.

Čeravno obsojen in zaprt, tako rekoč utišan, pa Jair Bolsonaro zelo verjetno še ni končal svoje nenavadne politične kariere. Skrajna desnica ga je vzela za simbol. Njegove puhlice, podobne tistim, ki jih trosi njegov prijatelj in idol iz Washingtona, še kar naprej vnemajo somišljenike, ki jih ni malo.