POMISLEKI: Denar odmevnejši od vojn in genocidov

Zmeraj bolj resnicoljuben postaja ta naš svet. Nič več se ne dela, kakor da mu je veliko do trpljenja Palestincev v Gazi ali do Ukrajincev, ki jim Rusi mečejo bombe spet tudi na Kijev. Poročila o tem, koliko Palestincev so preteklo noč ubili izraelski vojaki, zjutraj pridejo na vrsto po nekaj minutah razburjenih poročil s svetovnih borz, milijarde kurijo v pečeh borznih hiš na tej in na oni strani sveta. Poročila o vojni v Ukrajini, kjer je Evropa pokurila milijarde za tanke, topove, strelivo, kupovala pa jih je pretežno od ZDA, komaj še pridejo na vrsto. Statistiki še štejejo pobite Palestince, pobitih Ukrajincev in Rusov pa ne več prav zavzeto.

Ko te svetovno dogajanje udari po žepu, je vse drugače kot prej. Ko ima gospodar, ki se je razglasil za lastnika sveta, ne samo severne Amerike, ki ga je izvolila za svojega predsednika, vsako jutro drugačne muhe, je težko vsemu svetu. Eni se temu poskušajo prilagoditi vsako jutro posebej, drugi besnijo, tretji pripravljajo nasprotne udarce. Ti utegnejo biti boleči, pa spet bolj za druge kakor za Američane.

Pri prilagajanju novim časom se eni udinjajo monarhu, drugi pa štejejo, koliko so izgubili, in ugibajo, koliko še bodo. Evropa je še najbolj zmedena, ZDA je imela za največjega, najbolj zanesljivega zaveznika in pajdaša v vojaškem paktu, zdaj pa nenadoma ne ve, kaj naj z zaveznikom, ki je v resnici najhujši, najbolj nevaren nasprotnik. Osem desetletij po koncu druge svetovne vojne, takrat se je zarisalo, kar je ves ta čas veljalo za vodilo in resnico, ga ta trenutek ni politika, ki bi se znal prav postaviti pred volivce in jim povedati, da ne ve, kje smo in kam gremo, tudi modrecev ni, ki bi znali razložiti, kako in kaj. Modreci se tako ali tako pojavijo, ko je vihar mimo in potem razložijo, kako se je zgodilo in kaj. Navsezadnje so se tudi evangeliji pojavili potem, ko ni bilo več nikjer nikogar, ki bi kdaj poznal Jezusa in njegove apostole.

Kar je svetu storil slovenski zet, je ta trenutek zavito v gosto meglo. Borze so ponorele, milijarde gorijo, več jih je pokurjenih na Wall Streetu kot na ukrajinskih bojiščih, celo več morda, kakor jih je pokopal covid. Čisto malo smo ga v naših krajih skoraj častili, ko je januarja spet dobil na glavo krono in so s svetniškimi siji nad glavo po Sloveniji hodili naokrog izbranci, ki so bili zraven pri kronanju. Razložili so nam, da so v prvi vrsti za kronanim stali trije, ki govorijo slovensko, prva dama, njen oče in njen sin, kronski princ. Zdaj pravljic s kronanja ni več zaslediti v slovenskih medijih. Tu in tam se pojavi ideja, da bi se lepi gospe, ki je prva dama na dvoru prvega med tistimi, ki ukazujejo svetu, raje kar odrekli. To bi bilo enako neumno kot slaviti dejstvo, da je rojena v naših krajih.

Nekateri med našimi politiki se znajo še malo bolje prilagajati, pred štirimi leti so denimo vnaprej čestitali svojemu idolu za zmago, potem pa utihnili, saj je bil poražen. V prave kraje hodijo na izlete. Ko so Rusi napadli Ukrajino, so se z vlakom peljali v Kijev, navdušenje med verniki je bilo neskončno. Zdaj se zanimanje usmerja drugam, peljejo se v Jeruzalem, gostitelj je Bibi Netanjahu, tisti, ki mu svet glasno očita genocid nad Palestinci. Za gospodarja iz Washingtona je prvi in najbližji zaveznik, v času prilagajanja novim časom ga je očitno oportuno obiskati. Zase, za svojo dušo, za posle, ki se morda obetajo, ko se prihodnje leto spet kaj spremeni tudi doma. Oportuno bi bilo morda preskočiti z Evropske ljudske stranke malo bolj na desno, k svojim pravim zaveznikom. Nekateri slovenski poslanci v Bruslju občasno že glasujejo skupaj s pravimi somišljeniki. Samo za domačo rabo se delajo, da so del krščanske koalicije zmernih politikov, tako imenovane evropske tradicije.

Kaj nas čaka v prihodnje, kakopak ne vemo, saj se borze ves čas majejo, v enem dnevu lahko poskočijo in strmoglavijo, monarh spusti balonček, potem reče nekaj drugega, bogati svet se nemudoma odzove. Cene nafte padajo, celo Muskove Tesle komaj še kdo kupuje, odkar se je svet zamajal v viharju carinskih in trgovinskih vojn. Morda celo ameriškemu monarhu ni jasno, kaj ga čaka, ko se bo uresničilo, kar je zakuhal in zasejal z ukrepi, ki spodkopavajo gospodarstva premnogih držav.