VREME
DANES
Petek, 20 november 2026
Iskanje

POMISLEKI: Padre Roberto v kapeli sv. Oscarja

20. nov. 2026 | 8:30
    Dark Theme

    V Sloveniji smo imeli to nedeljo lokalne volitve, ki bodo šele v drugem krogu pokazale, koliko pomenijo in kaj vse se je spremenilo. Tudi brez končnih izidov pa je jasno marsikaj. Denimo to, da je še to pomlad vladajoča stranka potonila, njenega prej nenehno in povsod navzočega šefa ni bilo od nikoder, pa je zmeraj tako rad dajal izjave in se kazal pred kamerami. Vsemogočni kranjski predsednik slovenske poslanske hiše, ki se priduša na resnico, je bil podobno uspešen, v vsej državi je dobil samo še enega mestnega svetnika. Spotoma je potopil še starega kranjskega župana, sprega med njima je delovala smrtonosno. Ponujanje parcele za pravoslavno cerkev ni prineslo glasov srbske (še vedno) manjšine v mestu, bilo je usodno. Slovenska klena katoliška duša še protestantom ni dala dihati, kako bi šele pravoslavnim. Priimek Trubar je izginil iz naše deželice, ko se je oče slovenščine rešil z odhodom na Nemško.

    V Dolini šentflorjanski oziroma v Butalah, kakorkoli že rečemo svoji podalpski deželici, se torej ni zgodilo nič novega, vse po starem in še naprej smo vsi proti vsem. Tudi ukvarjal se z volilnimi norostmi nisem veliko.

    Dva tedna sem se ukvarjal samo z nekoč, zdi se mi, da kar za zmeraj svojo Latinsko Ameriko. S papežem Leonom, ki se je izoblikoval v Peruju in ga je perujska izkušnja naredila za papeža. Izjemno zanimiva je bila njegova turneja, pomenljiva tudi zaradi ugotavljanja smeri vetrov, ki utegnejo zapihati rimski Cerkvi, če bodo papežu seveda dovolili delovati po svoji volji.

    Ker sem osebno poznal Oscarja Arnulfa Romera iz Salvadorja in ga zelo cenil, ko je bil še živ, tudi njegove novinarske konference sem vodil, me je posebej zanimalo, ali bo sedanji papež ravnal, kakor je predhodnik Frančišek, ki je Romera naredil za svetnika po desetletjih odrinjenosti, in bo Oscarja branil kot svetnika tudi v časih, ko po Latinski Ameriki zavijajo vetrovi trumpizma. Če je trumpizem ranjena zver v svoji domovini, namreč še ne pomeni, da je lahko kar čez noč konec njegove moči po notranjih dvoriščih na jugu.

    Da je Latinska Amerika notranje dvorišče velike severne Amerike, namreč še kar naprej velja, pa čeprav je Donald Trump po volilnem porazu ranjen. Tudi drugim na severu, naj bodo z leve ali z desne strani, je kar po volji, če je jug pod ameriškim škornjem, tako veleva Monroejeva doktrina.

    Papeževo popotovanje po njegovi perujski drugi domovini je pokazalo, da je Robert Prevost precej bliže idejam v Peruju rojene teologije osvoboditve, ki dandanes nima več istega pomena, kakor ga je imela, ko je morala po volji poljskega papeža Wojtyle izginiti z zemeljske oble. Prepovedali so jo, verniki so se množično preusmerili v protestantske ločine.

    Leon XIV. je imel svoj zvezdni trenutek turneje prav v Chiclayu, kjer je bil osem let škof. Šele tri leta je minilo od tedaj, ko ga je dal Frančišek poklicati v Rim. Tam ga je postavil za prefekta dikasterija za škofe.

    Množice so se zgrinjale po Chiclayu v puščavi na perujskem severu, pol milijona jih je bilo pri maši ob Pacifiku, še dva milijona ob poteh in v mestu, kjer padre Roberto že zdaj velja skoraj za svetnika. Hkrati so ga staroselci pozdravljali kot starega prijatelja.

    V Chiclayu imajo kapelo, ki je posvečena Oscarju Arnulfu Romeru, sedanji papež je šel tja molit čisto sam. Romera je uradna Katoliška cerkev v njegovem času zavrgla, najprej še za življenja, potem tudi po smrti, za levičarja ga je imela in prekucuha.

    Sam mi je pripovedoval, kako je prišel za škofa v San Salvador prežet s pogledi Opusa Dei, ki mu je nekako pripadal, potem je odkrival strahote, ki so se dogajale zlasti kmetom in drugim revežem v Salvadorju. O tem je govoril tudi papežu Wojtyli, pa ga poljski papež ni hotel poslušati.

    Papež Leon, rojen v Chicagu, ne izhaja iz ozračja hladne vojne, pa iz kulturnih bojev, kakor še vedno divjajo ponekod v Evropi. Med turnejo je večkrat nastopil z besednjakom, kakor smo ga poznali pri Oscarju Arnulfu Romeru, zdaj že svetniku, takrat odrinjenem in na koncu na oltarju ustreljenem škofu.

    Peru ni kot Argentina, kjer živijo pretežno priseljenci, staroselce so zdavnaj odrinili na rob. V Peruju prišleki samo vladajo, vse drugo je na plečih staroselcev in njihovih potomcev. Španci so z mečem in križem vdrli v njihov svet in ga uničili, podredili so si ga za vse večne čase.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani