PREBLISKI: Lamine Yamal kot Luka Dončić

Ne želim preveč učeno delovati in bralce oteževati z najrazličnejšimi statistikami ali idejnimi koncepti. Tega je preveč. Tudi sam, ko začnem pisati, imam v mislih potek članka, a pridejo vmes utrinki, ki lahko spremenijo sporočilo. Ne gre vedno tako, kot si mislimo.

V Doberdobu ob nedeljah zjutraj sta pravzaprav zaprta oba gostilniška obrata. Če želim popiti okusno kavo, mi ne preostane drugega, kot da sedem v avto in se odpeljem do Ronk. Tam lahko srečam profesorskega kolego Viljema Gergoleta, ki pravi, da s Karlom Ferletičem rada bereta moje Prebliske. Ker ceni moje pisanje, si zasluži najmanj kavo. Ko se pogovarjava o svetovnem prvenstvu, Viljem pravi, da v današnjem nogometu pogreša fantazijo. Ali v nogometu, ki postaja vse bolj organiziran, ostaja še dovolj prostora za ustvarjalno neposlušnost posameznika?

Viljemu lahko samo pritrdim. Poleg agresivnosti, ki je danes karakteristika skoraj vseh reprezentanc, izpostavimo tudi prevlado faze branjenja. Igralci so tesno pokriti, še zlasti, ko se približujejo kazenskemu prostoru. Kdor tehnično izstopa, je deležen tudi podvojitve ali potrojitve. Skratka, organizirana obramba ima vedno prednost nad posameznikom. Takšnih igralcev, ki lahko sami spremenijo potek tekme, je danes zelo malo. Med njimi najbolj izstopa Španec Lamine Yamal, ki zna vplivati ne le na igro, ampak tudi na razpoloženje soigralcev. Zelo me spominja na Luko Dončića. »Tekme odločam jaz.« Njegov vpliv na tekmo je unikaten. Z nekaterimi potezami, ki izhajajo iz prefinjenega občutka za žogo, lahko spremeni nepomembno potezo v edinstveno priložnost. To se je videlo v nedeljo na tekmi med Španijo in Savdsko Arabijo. Že res, da so Savdijci delovali nekoliko zaspano in premalo podjetno, a to ne zmanjšuje pomena Yamalovega prispevka. Kar je še najbolj presenetljivo, pa je to, da je Yamal komaj dopolnil 18 let. Če se vprašam po izvoru te fantazije, skoraj arheološko, ko odstranjujem plast za plastjo igralčevega razvoja, vedno znova pridem do istega spoznanja: vse se začne v otroštvu.

Odnos do žoge, zaupanje vanjo, poigravanje z njo, vse to se da vzgojiti. Res je, da lahko talent pomaga, a še vedno premalo. Veliko bolj vplivajo na kreativnost igralca posnemanje znanih nogometašev, vživetje v njihova gibanja in pogum, da žogo obdržimo, ko nam vsi - od trenerjev, do publike in soigralcev - enoglasno vzklikajo: »Podaj, podaj, podaj!« Kdor zdrži ta pritisk in prisluhne svojemu globokemu klicu - zavedam se, da je takih otrok malo - ima možnost kreativnega razvoja. Biti samo na razpolago drugim oz. skupini je tudi danes premalo. Tudi slovenska reprezentanca je premogla tovrstnega igralca: imenuje se »Jojo« oz. Josip Iličić. Ko sem pred 20 leti pomagal Branku Zupanu pri organizaciji takratne mladinske reprezentance U16, začuda prav Iličić ni bil izbran. Lahko si predstavljam zakaj. Morda je bil preveč samosvoj in premalo podrejen prevladujočemu razumevanju igre. A vtis, ki ga je pustil v italijanskem prvenstvu, je bil ogromen. On je tak igralec, ki se zaveda, da je nogomet tudi ustvarjalen akt. A kaj, ko take »fantaziste« pogrešamo, tudi zato, ker jih ne znamo vzgojiti in zahtevamo, da bodo delali tako, kot mi hočemo.

Ob pisanju zadnjega Prebliska o japonskem zgledu po nizozemskem nogometu sem se naposled spomnil še ene zanimive podrobnosti. Zdenka Verdenika sem spoznal ob priložnosti prijateljske tekme cicibanov med Borom in Mladostjo. Zatem je postal selektor slovenske reprezentance in še danes ima pomembno mesto pri razvoju nogometne stroke. To pišem zato, da dopolnim, da niso bili le Nizozemci tisti, ki so vplivali na razvoj japonskega nogometa v obdobju prve profesionalizacije, ampak tudi slovenska stroka. Kar nekaj japonskih fantov se je pred desetletjem šolalo v okviru Zveze nogometnih trenerjev Slovenije in posledično tudi Uefa sistema. Po srečanju, ki sem ga organiziral leta 1994 v Vidmu z Albertom Zaccheronijem, sem jih povabil v Doberdob v osmico h Tonkiču. Preživeli smo nepozaben večer ob pristni hrani in dobrem vinu. Šlo je za številno skupino trenerjev Jefa Uniteda iz Ichihare. Tudi to je nogomet.