ŠOLSTVO: Z avtoriteto do boljše šole

V teh dneh beremo o letošnjih maturitetnih izpitih, ki potekajo v popolnoma drugačnih okoliščinah, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. V Italiji so maturo že aprila prilagodili izrednim razmeram. Ker se maturanti niso vrnili v šolske klopi do 18. maja, je obveljal scenarij, ki predvideva preverjanje na maturi samo ustno. Sprva je bila sicer predvidena možnost izvedbe ustnega dela na daljavo. A so to varianto nato opustili. Prevladalo je prepričanje, da ne bi bilo pravično maturante prikrajšati za zadnji neposredni stik s profesorji, s katerimi so v dobrem in slabem preživeli dolgih pet let.

Na maturitetnem izpitu humanistične smeri Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška so tudi dijaki potrdili, da so potrebovali stik z učitelji. Šola na daljavo se jim je zdela zanimiva prve tedne, potem pa so začeli pogrešati sošolce, šolske klopi, vsakodnevno rutino. Celo učitelje in profesorje. Ja, prav ste prebrali. Pogrešati so začeli zaposlene v izobraževanju, na katere večina učencev gleda kot na nujno zlo.

In v tem času so se jih naučili pogrešati celo zaščitniški starši, ki se tako radi vtikajo v delo učiteljev. S šolo na daljavo, ki je lahko res samo izhod v sili, so ugotovili, da je brez predhodnih priprav otrokom nemogoče pomagati pri obravnavi vsebin v obsežnih gradivih. Na novo so tako odkrili dejansko vlogo učiteljev, katerim sta v normalnih razmerah zaupana vzgoja in izobraževanje mladih generacij ter s tem naša prihodnost.

Iz epidemije koronavirusa bi zato morali potegniti nekaj pozitivnega. Poklicu učiteljev bi lahko naposled vrnili ugled, ki ga je nekoč že imel. Učenci in starši bi lahko učiteljem spet podelili avtoriteto. Vzpostaviti bi bilo treba vzajemno spoštovanje. Samo na ta način bo mogoče za ta poklic navduševati nove generacije. In dobivati kader, ki bo znal učence že mnogo pred maturitetnim izpitom navdušiti za poklicno pot.