VOLILNA NEDELJA: Dilem ni veliko

Oddati glas za kandidata župana ali kandidatko županjo je preprosta zadeva. Opravek traja peščico minut. Ko je volilni rezultat nato znan, proslavljamo zmago ali obžalujemo poraz. Naslednjih pet let pa živimo življenje smrtnikov in nosimo posledice dobrega ali slabega vodenja občine. Nosijo jih tudi tisti, ki glasu niso oddali, ker je volilna apatija, žal, razpasena.

In naslednjih pet let ocenjujemo župana ali županjo na podlagi tega, če so volilne obljube sploh meso postale, pa še če so pločniki celi, če ceste niso jamaste, če so trgi čisti, če imajo vrtci in šole solidno streho, če otroke v šolo vozi šolabus, če stojijo zanje igrala, če mladina ne odhaja, če je zelenja dovolj, če so zagotovljene osnovne storitve, če podjetja prihajajo odpirat tovarne, če je dnevni utrip živahen in noč varna, če kapljajo turisti, če je davčni pritisk znosen ... Na predvečer novih volitev naj bi imeli volivci kar jasno sliko učinkovitosti župana ali županje. S to sliko bodo jutri šli na volišča tudi v 33 občinah Furlanije - Julijske krajine. Opredeljeni ali ozaveščeni pripadniki večinskega naroda ne bodo imeli velikih dilem. Izbirali bodo na osnovi političnega kreda ali, pragmatično, na osnovi dosedanjega upravljanja.

Kakšne pa so – če sploh so – dileme slovenskih volivcev? Kar pet izmed šestih občin iz Goriške sodi na ozemlje izvajanja zaščitnega zakona za Slovence. To velja tudi za edino občino na Tržaškem, kjer bodo jutri volitve, pa še za štiri občine z Videmskega.

Ne moremo mimo podatka o več kot spodobnem številu slovenskih kandidatk in kandidatov za mesto v občinskih svetih Gorice in Devina - Nabrežine. Ne moremo potem mimo dejstva, da velika večina slovenskih kandidatov nastopa v levih in sredinskih listah in da jih je v vrstah politične desnice le za vzorec. In ne moremo mimo dejstva, da županski položaj v dvojezični občini iz Tržaške naskakuje Slovenec s politično kilometrino. Kakor ne moremo mimo dejstva, da je za to občino še do nedavnega veljalo, da je imel Slovenec mesto v občinskem odboru, če že odmislimo dejstvo, da je taista občina imela dolgo let Slovenca med župani ali podžupani. In ne moremo nazadnje spregledati dejstva, da svojo prihodnost stavi Gorica – največja izmed občin, ki jih čaka volilna nedelja – na čezmejno Evropsko prestolnico kulture in da morda ni več Goričana, v preteklosti Slovencem in čezmejnosti nenaklonjenega, ki ne bi imel danes čezmejnih pričakovanj.

Rekli bi, da manevrskega prostora za dileme slovenskih volivcev jutri ne bi smelo biti veliko.