Ponedeljek, 28 september 2020
Iskanje

VOLITVE V ZDA: Razklana Amerika

ZDA |
27. avg. 2020 | 10:28
    Dark Theme

    Ameriški demokrati so na svoji konvenciji štiri dni zatrjevali, da bi zmaga Donalda Trumpa na novembrskih volitvah pomenila konec Amerike. Republikanci svarijo, da se konec Amerike napoveduje v primeru zmage demokrata Joeja Bidna. Le prva dama Melania ni hotela napadati nasprotnikov, poskusila je prikazati nežnejšo plat Trumpove ekipe. Apokalipse ni priklicala.

    The Donald, ki nežnejše plati ne more kazati, pravi, da lahko demokrati zmagajo le s prevaro. Hillary Clinton, dvakratna demokratska poraženka, pa je Bidnu svetovala, naj ob tesnem volilnem izidu ne prizna poraza, ker bo menda Trump skušal ukrasti volitve z napadi na glasovanje po pošti.

    Kako smo prišli do tega, da se (edini) ameriški stranki na ta način ena drugo izključujeta, namesto da bi se normalno soočali? Nekaj o tem lahko preberemo v zadnji knjigi znanstvenika in pisatelja Jareda Diamonda z naslovom Pretres. Avtor pripoveduje o tem, kako se s pretresi soočajo tako posamezniki kot države.Poglobljeno predstavi velike izzive, pred katerimi se je v bližnji preteklosti znašlo sedem različnih držav, njihove uspešne in neuspešne ukrepe. Med osnovnimi pogoji za izhod iz krize je ta, da posameznik oz. država prizna obstoj problema.

    ZDA so prva velesila in najmočnejše svetovno gospodarstvo, njihov položaj je v mnogih pogledih edinstven: stik imajo z dvema oceanoma, mejijo z državama, ki jih ne ogrožata, imajo najrodovitnejšo zemljo, najmočnejšo vojsko, kakovosten doprinos priseljencev, največ vrhunskih univerz in Nobelovcev. Kljub temu se soočajo s težavami, ki Američane premalo skrbijo: med hujšimi je ravno proces politične polarizacije, ki se je začel z izvolitvijo Baracka Obame, ko so šli republikanci na pot trde obstrukcije, in se je s Trumpom zaostril. Kompromisov ni več, posledice pa so negativne: tako je sprejetih mnogo manj ukrepov, ki bi s kompromisnimi rešitvami lahko bili koristni.

    Med probleme ZDA uvršča avtor še zelo nizko volilno udeležbo, ovirano registracijo volivcev v volilne sezname, nizke naložbe v javne službe, skromno družbeno-ekonomsko mobilnost (da, ameriški sen, po katerem lahko vsakdo ne glede na izvor doseže karkoli, je v dobri meri mit, saj je uspeh pogosto odvisen od obiskovanja prestižnih zasebnih šol in univerz), neenakost (razkorak med bogatimi in revnimi se veča). Marsikdo se počuti odrinjenega, v obupu pa tli jeza, ki se ciklično razplamti v nasilje. Nemiri po ubojih temnopoltih oseb niso novost; knjiga, ki je izšla lani, omenja denimo primer iz leta 1992. Ko bodo bogataši in vplivneži razumeli, da neenakost v resnici ogroža tudi njih, bodo morda pripomogli k iskanju rešitev.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Ali menite, da bi morala biti uporaba zaščitne maske v razredih med poukom obvezna:

    1. sep. 2020 | 18:00
    Da
    Da, samo po 14. letu
    Ne
    Ne vem
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo