Sobota, 06 junij 2020
Iskanje

VRH EU O UKREPIH: Prerekanje o drobtinah

23. apr. 2020 | 17:06
    Dark Theme

    Voditelji držav EU bodo danes na videokonferenci iskali kompromis o izrednih ukrepih proti recesiji po pandemiji koronvirusa. V Italiji se stopnjuje pričakovanje. Vse se vrti okoli dileme, ali naj premier Giuseppe Conte na Svetu EU sprejme do 35 milijard evrov posojil iz evropskega reševalnega sklada ESM. Posojila iz tega sklada so svoj čas Grčijo priklenila na verigo držav upnic z Nemčijo na čelu. Tokrat ne bo pogojev, zato ni nevarnosti, da se ponovi grška zgodba, trdijo zagovorniki ESM. Nasprotniki odvračajo, da pogoji lahko še pridejo: posojilo bi povečalo javni dolg Italije, ki bo slej ko prej spet predmet očitkov in zahtev po ukrepanju.

    Dilema je sicer manj pomembna, kot se zdi. Če bi Italija zavrnila to posojilo, bi si isti denar lahko zagotovila z izdajo državnih obveznic, četudi za nekoliko višjo obrestno mero. Obrestna mera posojil ESM še ni znana, če pa bi denimo razlika znašala tudi cel odstotek, bi to pomenilo med 300 in 400 milijonov prihranka – drobiž glede na stotine milijard, ki jih bo Italija potrebovala za izhod iz krize.

    V resnici se okrog ESM bije politična bitka. Tako med tistimi, ki bi posojilo sprejeli (DS, FI), kot med tistimi, ki so načelno proti (Liga, FdI, del G5Z), si mnogi prizadevajo, da bi Conteja nadomestil Mario Draghi in komaj čakajo na premierjev spodrsljaj. V to smer odkrito navijajo Confindustria in medijski koncerni z »neodvisnima« Repubblico in Corrierejem na čelu. Morda bo sicer držala anekdotična trditev nekega komentatorja, da dokler Renzi ostaja pod štirimi odstotki konsenza, se Conteju ni treba bati, kljub temu pa je premier iz nasprotovanja ESM previdno prešel na pragmatičnejši »bomo videli«.

    ESM bo zato danes najbrž šel skozi, potem pa bo Italija ocenila, ali se ga poslužiti ali ne. Kot rečeno pa je EMS le drobiž. EU potrebuje nov Marshallov načrt vreden tisoče milijard evrov. Nekaj denarja je že na mizi s programom Evropske centralne banke (ECB) za odkup obveznic, fiskalnim svežnjem EU (500 milijard), skladom proti brezposelnosti (100 milijard), Evropska investicijska banka pa ponuja 200 milijard evrov posojil podjetjem. Vse to pa še zdaleč ni dovolj, tudi ker gre večinoma za posojila. Španski premier Pedro Sánchez je predlagal vsaj še 1500 milijard nepovratnih sredstev, Dovolj bi bilo, da bi ECB natisnila ta denar, kot to delajo ameriška FED in vse centralne banke po svetu. Toda železna srajca varčevalnih pravil, ki so tako pri srcu Nemčiji in njenim zaveznicam, tega ne dopušča.

    Odtod zamisel o emisiji t.i. večnih obveznic, brez zapadlosti. Velika Britanija je na primer z njimi krila stroške za prvo svetovno vojno. To za Italijo in Španijo rešilno bilko je v dnevniku The Guardian predlagal finančnik George Soros. EU bi lahko izdala za 1000 milijard evrov takih obveznic in obresti krila z lastnim proračunom. Za 0,5 odstoten kupon bi letno potrosila le 5 milijard evrov, kar je manj od 3 odstotkov proračuna EU, meni Soros, državam pa bi zagotovila nepovratna sredstva za izhod iz krize.

    Predlog se zdi moder in morda mu ne bi nasprotovala niti Angela Merkel, ki je te dni nakazala pripravljenost na zadolževanje iz evropskega proračuna. Svet EU o tem ali čem podobnem morda danes ne bo odločal, moral pa bi čim prej, zato da ne bo med žrtvami virusa tudi ideja o združeni Evropi.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Kje bi radi počitnikovali?

    2. jun. 2020 | 16:42
    V Sloveniji
    V Italiji
    Na Hrvaškem
    V Grčiji
    Drugje
    Letos si počitnic ne bom mogel privoščiti
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo