Bojan Pavletič in njegov posthumni ljubezenski roman

V soboto se bo v Tržaški knjigarni zaključil niz literarnih aperitivov, ki sta ga piredila založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska. »O ljubezni, ki gre skozi želodec« bodo jutri spregovorili poezija, prozni odlomki, kulinarično presenečenje in filmske slike, saj bodo ob 18. uri zavrteli kratki film Čikorja an kafe, ki sta ga posnela Dušan Kastelic in Iztok Mlakar.
Pred zaključnim dejanjem, to je v petek ob 18. uri, pa bo v knjigarni srečanje z angleškim časnikarjem in bivšim oficirjem SOE Johnom Earlom, ki je letos pri založbi Mladika v angleščini izdal knjigo spominskih zapisov From Nile to Danube (Od Nila do Donave).
Četrtkov aperitiv pa je bil posvečen Bojanu Pavletiču, »velikanu brez primere«, kateremu naša skupnost ni znala izkazati zaslužene časti, kot je med predstavitvijo posthumnega romana Zvoki barv dejal Joži Peterlin. Kajti Bojan Pavletič ni bil samo dolgoletni profesor telesne vzgoje z najbolj vranje črnimi lasmi, kar smo jih kdaj videli, in neverjetni spodbujevalec mladih generacij. Pavletič ni bil samo ideolog slovenskega povojnega športnega gibanja v Italiji, organizator obmejnega dijaškega srečanja DOSP, pobudnik Športne šole Trst ali osnovnošolske olimpijade.
Poslednje darilo profesorja Pavletiča je prodorno in prepričljivo razmišljanje o ljubezni, »vrhunska himna našemu čutenju,« kot je poudaril Peterlin.
Roman Zvoki barv sestavlja mozaik ljubezenskih čustev, a tudi spominov in travmatičnih epizod: po mnenju avtorja spremne besede Marija Maverja, »najlepše, kar nam je Bojan Pavletič zapustil«.