Vokalna ekstaza v SSG

Vzemite The Swingle Singers, pomnožite jih krat pet in boste dobili Perpetuum Jazzile: glasba pa ni podvržena matematičnim zakonitostim, zato je vsak ansambel zgodba zase in Perpetuum Jazzile ima zelo lepo zgodbo, ki bo letos obhajala tridesetletni jubilej (dogodek bo novembra obeležil koncert v ljubljanski areni Stožice, kjer pričakujejo desettisočglavo množico). Res je bil francoski oktet vzornik premnogim skupinam, kot tudi slovenski, toda PJ si je znal izoblikovati specifično identiteto, ki je pritegnila pozornost svetovne javnosti ter ima dandanes ogromno število občudovalcev, tako v živo kot na spletu, kjer je zbor zabeležil rekordne obiske.
Ansambel se je rodil l.1983 kot komorni zbor Gaudeamus, ki ga je dolgo vodil Marko Tirner, nato je krmilo prevzel Tone Kozlevčar, pred par leti pa švedski mojster Peder Karlsson, zelo simpatičen lik, ki se ne preriva v ospredje, kadar pa ga glasba pregazi, ne zna zadržati prekipevajočega navdušenja. Kakšne zvočne vragolije lahko nastanejo v spajanju in prepletanju glasov, ki jih odlični tonski mojstri brezhibno ojačujejo in uravnovešajo, smo lahko okusili na koncertu, ki ga je ansambel oblikoval v polno zasedenem Kulturnem domu: SSG in društvo Druga muzika sta v dvorano privabila veliko mladine, ki je Vokalno ekstazo - to je bil naslov koncerta in zadnje zgoščenke - spremljala z nepretrganim navdušenjem.