Mario Magajna: arhiv ni naprodaj!

Govorice, ki so se vztrajno širile v zadnjih mesecih, niso resnične. Fotografski arhiv Maria Magajne ni naprodaj. Tako nam je zagotovil Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, ki na zgodovinskem odseku v Ul. Petronio hrani okrog 300.000 Magajnovih negativov.
Arhiv nekdanjega fotoreporterja Primorskega dnevnika je neprecenljive zgodovinske vrednosti, marsikatera njegova črno-bela fotografija pa se lahko po umetniški plati kosa z največjimi imeni svetovne fotografije. Od tu prepričanje marsikoga, da bi bilo treba njegovo dediščino ovrednotiti in napeti vse sile, da bi »svet« zvedel, kdo je Mario Magajna. Junija lani je tako na pobudo NŠK in njenega inštituta za etnologijo izšla avtorska mapa z desetimi fotografijami tržaškega fotografa. Pobudniki so jo podarili raznim muzejem, predvsem v Trstu in Ljubljani, a tudi na primer arhivu fundacije Allinari iz Firenc, ki velja za eno najpomembnejših fotografskih ustanov v Italiji.
V naslednjih mesecih se je Narodna in študijska knjižnica znašla v hudih finančnih težavah, zaposleni na njenem zgodovinskem odseku pa v dopolnilni blagajni. Tudi kot posledica tega dejstva so se, po besedah Milana Pahorja, začele širiti govorice, da je fundacija Alinari pripravljena odkupiti Magajnov arhiv. »Ampak mi nismo v resnici dobili nobene konkretne in uradne ponudbe. Magajnove fotografije so skupno imetje vseh nas, nastale so na Primorskem dnevniku, hranimo jih na Odseku in nihče jih ne namerava prodati. Naš interes je, da fotografije ostanejo tu.«
O Mariu Magajni (uradno Maganji) bo medtem tekla beseda na javnem dogodku, ki ga tržaški mestni muzeji prirejajo v palači Gopčević. V sklopu sredinih srečanj mestne fototeke bodo 6. februarja ob 17.30 gostili ravnatelja NŠK in pobudnike Magajnove mape - Martino Repinc, Andreja Furlana in Robija Jakomina. Srečanje so naslovili Kdo je videl Maria Magajno? - očitno se tudi mestni muzeji zavedajo, da ostaja delo tega velikega tržaškega fotografa večini nepoznano.