Pahor, Segre, Lerner: mladim posredovati tudi izkušnjo soočanja z zlom

Prihajamo v tisto starostno obdobje, ko si je treba postaviti vprašanje o posredovanju mladim rodovom tega, kar smo sami prejeli, tudi soočenja z zlom, Boris Pahor in Liliana Segre pa sta zgled tega, kako je to soočenje lahko dragoceno za sproščen odnos med generacijami, medtem ko molk o prestanem zlu povzroča nerazumevanje. Tako je dejal znani italijanski novinar in televizijski voditelj Gad Lerner na srečanju v nabito polnem avditoriju muzeja Revoltella, kjer je ob svoji 25-letnici Združenje Goffredo De Banfield priredilo srečanje na temo Kako do modre starosti po dramatični in boleči mladosti?
Glavno besedo sta imela prav Boris Pahor in Liliana Segre, ki sta oba prestala grozote nacističnega taborišča, Pahor kot član odporniškega gibanja v raznih taboriščih po Franciji in Nemčiji, Segrejeva pa kot judovsko dekle v uničevalnem taborišču Auschwitz. Oba sta odgovarjala na vprašanja Lernerja in psihologinje Helen Brunner o svoji izkušnji in o posredovanju le-te mladim rodovom. Pahor je takoj čutil potrebo, da posreduje drugim izkušnjo o prestanih grozotah, na katere pa je bil nekako že pripravljen, saj je za seboj imel dvajsetletno izkušnjo fašističnega preganjanja Slovencev v Italiji. Tudi o tem in ne samo o nacističnih taboriščih govori Pahor mladim po Italiji in drugod, saj, kot pravi, mladi niso brezbrižni, vendar jim je treba znati prisluhniti.
Za razliko od Pahorja pa je Segrejeva spregovorila šele po 45 letih molka. Najprej o svoji izkušnji ni govorila, niti z lastnimi otroki ne, ker ni hotela, da se čutijo drugačne, nazadnje se je odločila spregovoriti in to predvsem otrokom in mladim, katerim želi posredovati življenje. Njeni domači so tako izvedeli o njeni izkušnji prav na javnih srečanjih in jih je Liliana Segre videla jokati med občinstvom, zato jih je prosila, naj ne prihajajo več. Pravi namreč, da je o tej izkušnji lažje govoriti tujim ljudem kot pa tistim, ki te imajo radi.