Magnifico concerto!

»Pred ustvarjanjem glasbe za film Montevideo, bog te video, mi je režiser Dragan Bjelogrlić dal samo en napotek: 'Naredi nekaj novega, ampak mora zveneti, da je staro in da bo hit.' Odvrnil sem mu: 'Hudo, res si se dobro spomnil!' Začela se je tako lepa glasbena zgodba, ki se je po filmu nadaljevala na evropskih koncertnih odrih. Z Magnificom tokrat ni potoval samo bend, saj je koncertni projekt nastal v sodelovanju z Orkestrom srbske vojske Stanislav Binički. Ta zasedba je po velikih uspehih v slovenskih dvoranah osvojila v petek tudi publiko tržaškega Kulturnega doma. Jedro abonentov je okrepilo lepo število obiskovalcev, ki so v polni dvorani preživeli zabaven, iz glasbenega vidika pa kakovosten večer.
Nekaj mesecev po zadnjem nastopu pred tržaško publiko se je pevec ponovno pojavil s poškodovano nogo, kar sploh ni bil štos: tudi tokrat pa je profesionalno dokazal, da obvezno statičen položaj v njegovem primeru ne prikrajša občinstva in ne pretirano omejuje izvajalca.
Na sporedu se je balkan-vintage glasba iz kulise filma prepletala s priredbami znanih Magnificovih hitov kot so Avanti popolo, Hir aj kam hir aj go ali Silvija. Od pesmi »o balkanskih težavah pri izražanju čustev« Ubiču te do vodilnega hita I think, od Marša na Drini Stanislava Biničkega, ki ga je Magnifico spremenil v čačača, kot da bi »iz paelle naredil navaden rižot«, do pesmi Kdo je čefur iz glasbene kulise Vojnovičevega filma ali zaključka uradnega programa s samoironično Magnifico je peder, so se glasbeniki zabavali pri izvedbah, kot da bi šlo za prvi koncert, a s povezanostjo in obvladanjem programa, ki izhaja iz koncertne kilometrine.
Izbrane popevke bi po izjavi samega pevca lahko porazdelili na različna vsebinska področja: osebnoizpovedne, ljubezenske in »kar tako«. Med temi so bile pesmi o »malem rdečkastem plemenu ciganov«, »o času, ko smo mislili, da je Dubrovnik še zmeraj naše mesto« ali tiste, ki spadajo v njegov »feministični opus« in govorijo o dolgočasni neodvisnosti samostojne Slovenije. Spretno poigravanje s folklorno glasbo, plesnimi ritmi, pop-om in tudi z narodnozabavnim stilom je v dvournem programu pritegnilo poslušalce vedno z novimi vsebinami in kontaminacijami.
Magnifico se je kot vedno izkazal tudi v vlogi duhovitega povezovalca glasbenega programa, ki ga je začinil s šaljivimi predstavitvami skladb. Za smehom pa stojijo dobra glasba in izkušeni glasbeniki, kot je ob sproščenemu pevcu dokazal navdušujoči šestčlanski bend odličnih instrumentalistov (nepogrešljiv trubač, klarinetist, kitarist, violinist, basist in bobnar). Komična žilica pevca se je nalezljivo prijela orkestra srbske vojske, ki ga je vodil major Igor Mitrović (pevec jih je predstavil kot »Moji gostje, ki prihajajo tokrat v miru«). Kdor misli, da je orkester vojske telo, ki mu vojaška disciplina narekuje strogo resno držo, se je prav gotovo premislil, saj so se nasmejani glasbeniki vživeli v izvedbe in so med koncertom tudi tiho peli in se gibali v tempu. Projekt je čakal več let na uresničitev, a se je splačalo čakati na tako bogato in uigrano celoto.