»V zgodovinskih učbenikih ne najdeš Slovencev«

Sharon je stara 19 let, Boris Pahor 101. Ko se je prva rodila v Guminu leta 1995, je drugi prebival v Trstu kot 82-letni upokojeni profesor in avtor številnih literarnih del, ki so bila poznana skoraj izključno med slovenskimi bralci; takrat ni vedel, da mu bodo naslednja leta prinesla tudi slavo, številne prevode, intervjuje, gostovanja na literarnih festivalih. Tudi na Pordenonelegge. Njuni življenjski poti sta se v zadnjem letu nekajkrat prepletli na Proseku. V tisti knjižnici v prvem nadstropju Kulturnega doma, kateri je tržaški pisatelj zapustil svojo bogato knjižno zbirko. Sharon in njeni sošolci, ki v Guminu obiskujejo licej Magrini in trgovski zavod Marchetti, do takrat niso vedeli, kdo je Boris Pahor. Prav tako niso vedeli za zlo, ki ga je fašizem povzročil Slovencem. »Med srečanji v proseški knjižnici, ki je zame postala skoraj domač kraj, v katerem širiti svoje kulturno znanje, me je najbolj prizadelo to, kar sem slišala o preganjanju slovenske skupnosti. Teh tem ne najdeš v naših zgodovinskih učbenikih,« je včeraj v Pordenonu povedala temnolasa Sharon.  Dijaki so Pahorju postavili vrsto vprašanj in to ne samo o zgodovinskih dogodkih, temveč tudi o vsakodnevnih, zakaj ne, bolj intimnih temah: o prvih ljubeznih in prvih napisanih straneh, odnosu do Trsta, soočanju z nasiljem, sovraštvu … Energični pisatelj jim je osvetlil svojo življenjsko zgodbo, v kateri se zrcali celotno tako imenovano kratko stoletje.