Podivjana Evropa

Žalovanje, beda, brezvladje, kaos. Maščevanje, sovraštvo in državljanske vojne. Običajno si konec druge svetovne vojne v Evropi predstavljamo precej drugače, saj ga že 70 let dojemamo predvsem kot trenutek neizmerne radosti in olajšanja; pred sabo imamo posnetke presrečnih domačinov, ki objemajo osvoboditelje in vihtijo zastave. Seveda so maja 1945 velik del prebivalcev stare celine prevevali močno pozitivni občutki, kako ne bi, saj so bili Adolf Hitler, njegovi zavezniki in nacifašistični načrti o nadvladi višje rase končno poraženi. Toda Evropa je bila po najbolj katastrofalni vojni v popolnem gospodarskem, političnem in socialnem razsulu: obsežna območja so bila opustošena, cela mesta so s svojo tisočletno kulturno dediščino izginila, prevladovala je popolna revščina, vojaki in civilno prebivalstvo pa so se še naprej izživljali z najrazličnejšimi oblikami nasilja.
Tam, kjer se pripovedi o drugi svetovni vojni običajno končajo, se začne turobna in občasno težko prebavljiva Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent), odmevno delo mladega angleškega pisatelja in zgodovinarja Keitha Lowea, ki je pred kratkim izšlo tako v slovenskem kot italijanskem prevodu (pri založbah Modrijan in Laterza, prva italijanska izdaja je sicer iz leta 2013). Ni čudno, da je knjiga v slovenski javnosti deležna izredno velikega zanimanja, saj obravnava tudi dogajanje na slovenskih tleh. Avtor bržkone ne razkriva večjih novosti v zvezi z dogodki v posameznih državah, njegova glavna zasluga pa je, da z zbrano goro podatkov in pričevanj med prvimi celovito obravnava evropsko razsežnost povojnega pravnega nereda in vsega, kar spada zraven.