Na grškem otoku Kefalonija so po kapitulaciji Italije 8.9.1943 Nemci pobili več tisoč italijanskih vojakov, ki se niso želeli priključiti fašizmu in nacizmu. Eden voditeljev upornih italijanskih vojakov je bil topničarski častnik Renzo Apollonio, po rodu iz Trsta. Alfio Caruso ga v svoji knjigi Italiani dovete morire (Italijani morate umreti) predstavlja kot zavzetega italijanskega iredentista (njegov ded po materini strani Gustavo Fabricci je bil soborec Guglielma Oberdanka) in dejansko kot heroja Kefalonije. Apollonio se v tej vlogi predstavlja tudi v zgodovinskih raziskavah in poročilih o tistih tragičnih dogajanjih. Da tržaški častnik ni bil takšen heroj, kot se predstavlja in kot ga predstavljajo drugi, piše zgodovinarka Elena Aga Rossi v knjigi La Resistenza, l’eccidio, il mito (Odporništvo, pokol in mit), ki bo v kratkem izšla pri založbi Il Mulino. Apollonio je bil res človek, ki je vodil upor proti Nemcem, potem pa naj bi se spreobrnil in celo sodeloval z nacisti, pravi zgodovinarka. Pravi heroj Kefalonije ni bil Apollonio, temveč general Antonio Gandin, poveljnik divizije Acqui, ki se je uprla Nemcem in nato pred njimi klonila.
V diviziji Acqui na Kefaloniji so se borili tudi številni primorski Slovenci. Med njimi Elio Sfiligoj, po mami Furlan in po očetu Slovenec. Sfiligoj je svojo trpke izkušnje v Kefaloniji pred dvema letoma v Primorskih novicah izpovedal Ireni Uršič.