Na Mostri najbrž najlepši

Jackie Kennedy; od 22. novembra 1963, ko je v Dallasu, sedela ob možu Johnu v avtu, ko ga je zadela krogla, do 25. novembra, se pravi štiri dni kasneje, ko so JFK-ja pokopali na vojaškem pokopališču v Arlingtonu z največjimi državnimi častmi.
Larrain s kamero in res neverjetno režijo skuša razkriti skrivnosti, misli, tudi luč in celo vonj osebe, ki je seveda ni več, a je za sabo pustila markanten pečat, pa čeprav je smola docela označila življenje vse njene družine.
Elegantno prvo damo ZDA nam čilski režiser predstavi, kot je ni še nihče, saj spoznamo vdovo Kennedy preko intervjuja in flash backov, s katerimi nam Jackie pripoveduje o vsem, kar se je zgodilo v tistih štirih dneh. Sama povabi k sebi na dom novinarja, da bi z njim razčistila nekatere stvari, ki so po njenem mnenju ključnega pomena, da ljudje razumejo, kaj se je pravzaprav zgodilo tistega jesenskega dne v Dallasu.
Film postane tako portret ženske, ki jo označuje veliko dostojanstvo, a tudi neizmerna preračunljivost. Jackie namreč v tistih dneh zelo skrbi dejstvo, da bi javnost v kratkem pozabila na lik in delo njenega moža in da bi John Fitzerald Kennedy utonil v morju pozabe.
Do tega seveda ni prišlo in delček zasluge gre prav gotovo tudi njeni trmi in prizadevanju. Zanimivo, da kot niso takrat pozabili JFK-ja, ne bodo tokrat pozabili filma, ki je med vsemi do danes predstavljenimi na beneški Mostri najbrž najlepši. (Iga)

Jackie
Velika Britanija 2016
Režija: Pablo Larrain
Igrajo: Natalie Portman, Peter Sarsgaard, Greta Gerwin in Jonh Hurt
Ocena: ★★★★