Kako je Črnoglav postal Cerneglons

Znano je, da so v srednjem veku, zlasti po letu 1000 naši predniki naseljevali kar nekaj krajev v osrednjem delu Furlanije. Na to prisotnost še danes spominjajo imena krajev in ledin, medtem ko je slovenska govorica že davno utonila v morju romanskega prebivalstva. Od Turide ob Tilmentu do Madrisia in Camina se vrstijo imena vasi in zaselkov, katerih imena so nedvomno slovenska (Grediscje, Gridisciute, Jutiz, Stracis, Belgrat, Glaunic, Guric, Guricis itd). Na posamična imena, ki spominjajo na slovensko-slovansko prisotnost, naletimo tudi še bolj na zahodu, na primer v okolici Sacileja že na meji z deželo Veneto. Med Remanzaccom, Pradamanom in Vidmom je manjši kraj z imenom Cerneglons.  Prvič se kraj Cerneglons pisno omenja ob koncu 13. stoletja (Cerneglons, 1296), sledijo si navedbe v 14. in 15. stoletju (in villa de Cerneglons - 1306, in Cerneglono - 1327, Cerneglon - 1400, Cerneglonum - 1415). Ime kraja in nekdanjo slovensko prisotnost raziskuje Maurizio Puntin, raziskovalec, ki je v mnogočem obogatil vedenje o narodnostni sestavi prebivalstva med Krasom in Sočo v srednjem in novem veku in ki v zadnjem obdobju preučuje ledinska imena v Karniji. Pa se vrnimo v kraj Cerneglons v furlanski ravnici, ki je samo slabih 20 kilometrov ločen od področja, ki je bilo nekdaj in je tudi danes naseljeno s slovenskim-slovanskim življem. Kot verjetno obdobje naselitve (in tudi nastanka imena kraja) avtor navaja zgodnji srednji vek, nekako med 7. in 10. stoletjem. Današnja oblika imena vasi naj bi nastala iz osebnega imena ali vzdevka »Črnoglav« s pomenom človek s črno glavo.