VREME
DANES
Sreda, 21 oktober 2026
Iskanje
SSG

Žile govorijo o kraju, družini in ranah iz preteklosti

Nova produkcija SSG na tržaškem malem odru: v petek bo zaživela premiera predstave mlade tirolske avtorice Lise Wentz.

Trst |
21. okt. 2026 | 12:55
Dark Theme

»Poseben prevodni problem je obarvanost tega jezika. Avtorica je izbrala naravni ljudski jezik, ki se odmika od zbornega jezika v tirolsko narečje. Zanj sem skušal najti pendant v imaginarni severnoslovenski, z germanizmi posejani izreki, saj gre za besedilo iz alpskega proletarsko-kmečkega okolja in mu s kakšnim drugim (recimo primorskim) narečjem ne bi dobro zadostil, » je zapisal Štefan Vevar, prevajalec drame Žile avtorice Lise Wentz, ki jo bodo prvič uprizorili v slovenskem jeziku v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Predpremiera bo jutri ob 20. uri, premiera pa v petek. Tržaške ponovitve si bodo v Mali dvorani sledile do 29. novembra, dan kasneje bo na sporedu še ponovitev v Gorici.

Režiser predstave je Igor Pison, ki je na včerajšnji predstavitvi razložil naslov predstave: »Ko se sprašujemo, o katerih žilah govorimo, je odgovor, da so te metaforične. Gre za ožilje kraja in družine, zato je naslov večpomenski. Govori o ranljivosti in o ranah iz preteklosti, ki še vedno krvavijo. Naslov tako na zelo dober in večplasten način povzame celotno dogajanje.«

Avtorica Lisa Wentz (rojena leta 1995 na Tirolskem) je za dramo Žile leta 2021 prejela Retzhoferjevo nagrado za dramatiko, po krstni uprizoritvi v Akademietheatru na Dunaju pa tudi Nestroyevo nagrado. Žile je delno avtobiografska, sicer pa globoka in ganljiva drama, postavljena v tirolsko gorsko okolje leta 1953. Glavna lika sta Rudolf, rudar in vdovec s štirimi otroki, ter Alojzija, mati samohranilka, ki je zunajzakonskega sina rodila vojnemu ujetniku. Ker oba iščeta izhod iz težkih življenjskih razmer, se prek časopisnega oglasa dogovorita za poroko iz koristi. V drami gre torej za soočanje s preteklostjo, iskanje bližine, čas zavezniške okupacije Avstrije, čas revščine, kolektivnega molka, potlačenih travm, podrejenosti žensk, gospodarstva, ki ga skozi rudnike prikazuje kot ključnega za povojno obnovo države, a hkrati uničuje tiste, ki v njih delajo. Zgodba, skratka, temelji na pragmatičnem odnosu, ki se le počasi in skozi težke preizkušnje spreminja v nekaj globljega.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava