»Dovolila sem, da me je projekt prekoračenja meje zasnubil«

L'Altrove più vicino (Najbližji drugje) je naslov dokumentarnemu filmu, ki ga je režiserka Elisabetta Sgarbi posvetila Sloveniji. Dokumentarec so med drugim predvajali na Tržaškem filmskem festivalu, na mednarodnem festivalu, ki ga v Madridu posvečajo ženski in njeni vlogi v kinematografiji, v Los Angelesu na festivalu južno-vzhodne Evrope. Predvajala pa ga je tudi vsedržavna italijanska televizijska mreža Rai 1. Z milansko avtorico smo se pogovorili o vzgibih, ki so botrovali snemanju dokumentarca o Sloveniji kot »najbližjem drugje« in si ga je vsekakor vredno ogledati.

Potreba je nastala iz dokumentarnega dela, ki sem ga leta 2011 posvetila Trstu. Takrat sem pripovedovala o mestu, ki je, bolj kot neko nekdanje avstrijsko mesto, usmerjeno na vzhod. Predstavila sem Trst, v katerem se govori slovensko; v delu teče beseda o slovenski skupnosti, prisluhniti je mogoče besedam ter verzom slovenskih pisateljev in pesnikov, kot so Srečko Kosovel, Boris Pahor, Igo Gruden, Ace Mermolja. Na osnovi takratnega dela in spoznanj, do katerih sem prišla prek prijateljskih in poklicnih vezi s Tatjano Rojc in Saro Gruden, sem projektu prekoračenja meje in pripovedovanja tega tako bližnjega »drugje« dovolila, da me zasnubi.

Celotni pogovor lahko preberete v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.