»Na Padričah je bilo zelo stresno«

Ilija Trojanow, nagrajenec 33. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ima za sabo vznemirljivo pot, ki se je začela leta 1965 v rojstni Sofiji, ga vodila domala po vsem svetu in iz njega naredila pravega svetovnega popotnika. Njegova družina je leta 1971 zapustila komunistično Bolgarijo in »železno zaveso« prečkala nekje vzdolž reke Idrije. Zatočišče so nato našli v begunskem taborišču na Padričah. Med festivalom Vilenica je z očetom in ženo ponovno prehodil del tiste poti. Svoje vtise in spomine je zaupal novinarju Primorskih novic Andražu Gombaču.

»Spominjam se, da je bilo na Padričah zelo stresno. Velikanska soba je bila razmejena samo z razobešenimi odejami in oblekami. Četudi drugih v prostoru nisi videl, ni bilo možnosti za intimo, saj si jih slišal in vohal. Mislim, da so bili Romi tisti, ki so v sobi tudi kuhali. Niso marali italijanske hrane, pa so si pripravljali svojo. Ves prostor je bil prepojen z vonjem. Kar nekaterim ni bilo všeč. Protestirali so, prišlo je do vreščanja in pretepanja, eden je potegnil nož ... Ampak to smo doživeli tudi v nemškem begunskem taborišču. Če na kup daš veliko prestrašenih ljudi, neogibno izbruhne nasilje. Ne razumem tistih, ki jih preseneča, da med begunci danes prihaja do nasilja. To je normalna reakcija prestrašenih ljudi, ki so prestali grozote in ne vedo, kaj jih še čaka. Ne razumejo jezika dežele, ne poznajo njenih zakonov, vse jim je tuje.«