»Študije dokazujejo, da če otroku glasno beremo vsaj 15 minut dnevno, to pozitivno vpliva na njegovo inteligentnost, šolsko delo, empatijo in socialne spretnosti,« je razglašala evropska bralna kampanja Evropa bere. Znanstvene raziskave tudi jasno kažejo, da zaradi knjig živimo dlje in tudi precej bolj kakovostno. Kljub temu pa so podatki o bralni kulturi v Sloveniji iz leta v leto slabši. Trend padanja bralne kulture je namreč mogoče zaznati na domala vseh področjih. Zadnja leta konstantno upada delež ljudi, ki bere vsak dan, kot tudi število prebranih knjig, kupljenih knjig in obiskov knjižnic ... V zadnjih letih narašča zgolj število ljudi, ki se označujejo za nebralce.
Tako je bilo slišati na današnjem posvetu Branje kot vrednota?, ki je potekal ob mednarodnem dnevu pismenosti v Cankarjevem domu v Ljubljani in je sovpadal z začetkom tretjega Nacionalnega meseca skupnega branja 2020. Na njem so uvodoma spregovorili mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, in Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.