»Bil je velikan literature, ki je premagoval razdalje«

Vrstijo se odzivi ob smrti pesnika Miroslava Košuta, ki je umrl danes, dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnevom. SKGZ izpostavlja, da je bil Košuta eden od glasnikov Slovencev v Italiji predvsem na kulturnem področju, ki je za sabo pustil trajno sled. Njegova večkrat glasna in polemična stališča pa so bistveno prispevala k rasti, zavesti in samozavesti kulturne podobe Slovencev, ne le v Italiji, so še dodali. Spomnili so tudi, da je bil Košuta več desetletij dejaven v SKGZ, ter navedli besede literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja, ki je Košuto označil za zadnjega mornarja sicer zelo celinske slovenske poezije.

Njegove pesmi o morju, Trstu in ljubezni so izšle pri številnih slovenskih založbah. Založništvo tržaškega tiska je leta 1999 izdalo izjemen antološki izbor Memoria del corpo assente s prevodi njegovih pesmi v italijanščino Darje Betocchi.

V Slovenskem stalnem gledališču, so Miroslava Košuto označili za velikana tržaškega kulturnega prostora ter človeka in umetnika, ki je s svojim delom in srčnostjo za vedno obogatil svet. Od leta 1978 je bil umetniški vodja in ravnatelj, položaj pa je z vizijo, predanostjo in pogumom opravljal polnih dvajset let, v katerih so nastajali nešteti spomini, priznanja, anekdote, osebni stiki, intervjuji in pisma, so med drugim zapisali.

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v sožalnem pismu pokojnikovim svojcem prav tako izrazil globoko sočutje in spoštovanje do njegovega življenja in dela. Kot je še zapisal, je bil pesnik, dramatik, prevajalec in pisec popevk Košuta eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega kulturnega prostora, z njegovo smrtjo pa je slovenska kultura izgubila velikana literature - ustvarjalca, ki se je s slovensko besedo dotikal src ter s svojim delom premagoval razdalje med mesti, generacijami in stoletji.

»Predvsem pa smo izgubili človeka z veliko začetnico, ki ni bil le v ponos in navdih, temveč je s svojo radoživostjo, toplino in človeško bližino mnogim pomenil tudi veliko veselje. Njegova bogata dediščina - pesniške zbirke, avtobiografske pripovedi, članki, razmisleki in nepozabne slovenske popevke - je že neločljiv del slovenske kulturne podstati. Njegova sled ostaja mnogo več kot spomin; ostaja kot pogum in navdih za prihodnost,» so vsebino sožalnega pisma povzeli pri uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Državna sekretarka Vesna Humar pa je med drugim zapisala, da je bil Košuta »živ dokaz o resničnosti in moči skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ustvarjalna, ampak tudi duhovita, topla, pisana umetniška avtocesta med Ljubljano in Trstom. Bil je vse to, zaradi česar je, kljub zgodovinskim viharjem in muhavi usodi, lepo biti Slovenec«.