Concetto Vecchio: Cacciateli! Quando i migranti eravamo noi

Imel sem meni zelo dragi teti, ki sta dolgo let živeli in delali v Švici. Teta Francka se je tja preselila med obema vojnama, bila najprej hišna pomočnica, nato guvernanta v bogatih švicarskih družinah, teta Dragica, ki se je v Švico izselila po drugi vojni, pa je bila šivilja. Francka in Dragica sta živeli v Ženevi, ki velja za najbolj razsvetljeno in odprto mesto v Švici, Švicarji pa jima niso ostali v najlepšem spominu. »Res je, da mi je švicarska država nudila zdravstveno oskrbo in nato dostojno pokojnino, Švicarji pa so me vedno imeli za priseljenko, čeprav sem tam živela več kot štirideset let,« je pravila Francka, ki se je na stara leta vrnila domov v Križ. Imela je pravico do švicarskega državljanstva, a ga ni hotela in je ohranila italijanski potni list.

Življenje mojih tet ne gre primerjati z življenjem več sto tisoč italijanskih delavcev, katerih trpke življenjske razmere v knjigi Cacciateli, quando i migranti eravamo noi (Izženite jih, ko smo bili mi migranti; založba Feltrinellii, 186 str., 18 evrov) opisuje novinar dnevnika Repubblica Concetto Vecchio. Rodil se je in doraščal v Švici kot sin družine, ki se je v enega od nemških kantonov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preselila s Sicilije.

Najprej se je v Švico podal njegov oče, ki je živel v lesenih samskih barakah, nato še mama – potem ko je Švica privolila k združitvi priseljenskih družin in »dovolila« Italijankam, da so lahko rodile v Švici, kjer so lahko ostali tudi njihovi otroci. Prej to ni bilo mogoče. Nosečnice so morale iz države ali so jih izgnali.

Še tako minimalne pravice izseljencev je leta 1974 hotel ukiniti skrajnodesničarski založnik James Schwarzenbach, ki je z ljudskim referendumom zahteval izgon iz države približno 300 tisoč tujih delavcev, v glavnem Italijanov. Glasovanje je potekalo v času, ko v Švici dejansko ni bilo brezposelnih in je država zelo potrebovala tujo delovno silo za svoj gospodarski razvoj. Schwarzenbachov referendum je bil za las zavrnjen, glavno volilno geslo je bilo »Švicarji, zbudite se« in »Najprej Švicarji«, mnoge nepremičninske agencije pa so javno oglaševale, da hiš in stanovanj ne oddajajo Italijanom. To, kar danes slišimo in doživljamo tudi pri nas, se je v Švici dogajalo že pred šestdesetimi in petdesetimi leti, čeprav so Švicarji nato obrnili hrbet ksenofobnemu referendumu.

Vsi smo prej ali slej migranti in priseljenci, tudi Italijani so bili.

Concetto Vecchio

Cacciateli, quando i migranti eravamo noi

Feltrinelli (2019)