Egiptovski princ povezuje generacije

Muzikal naj odmeva tudi v italijanščini! Ta žanr uživa veliko priljubljenost, zelo radi ga promovirajo kot predstave, namenjene družinam, oziroma kot predstave, ki povezujejo vse generacije. In če je temu tako, se pravi, da gre za predstave, primerne za zelo širok krog občinstva, potem je bolje, da je v jeziku, ki ga vsi dobro razumejo. Tako so razmišljali italijanski producenti in avtorji, ki so se lotili priredbe znanih muzikalov.

Originali so seveda v angleščini. In precej časa je veljalo pravilo, da se vezni tekst prevede, pesmi pa ostanejo v izvirniku. Priznati je treba, da je dokaj čudno slišati interprete, ki se pogovarjajo v italijanščini, pojejo pa v angleščini. To sicer ni bila samo italijanska praksa, podobno se je in se še dogaja tudi v drugih jezikih, npr. tudi v nemškem govornem prostoru. Pesmi - songov ni lahko prevajati, ker so teksti pisani na glasbo. In vsak jezik drugače »poje«.

Med temi, ki so se v zadnjem času v Italiji lotili priredb s celostnim prevodom v italijanščino, je družba Broadway Italia Srl. Njen tretji produkcijski podvig je Il Principe d’Egitto - Il Musical (Egiptovski princ - Muzikal). Kot prvi dve produkciji, Fantom iz opere in Anastazija, je tudi Egiptovski princ doživel predpremiero v tržaškem gledališču Rossetti. Stalno gledališče FJK si je namreč zagotovilo možnost, da pred Rimom in Milanom predstavi svojemu občinstvu novo uprizoritev. Uradna italijanska premiera bo v rimskem gledališču Brancaccio (od 29. oktobra letos), nato se bo niz predstav zvrstil še v milanskem teatru Arcimboldi (od 26. novembra 2026).

Najprej je bil animacijski film (1998), nato je nastal še muzikal (2020). Ne Disneyev, ampak produkt studia DreamWorks. Doživel je velik uspeh, največji med filmi, ki jih niso ustvarili pri najbolj znanem proizvajalcu animacijskih filmov. Ob tem producenti radi pozabljajo, da so vanj vložili veliko truda in predvsem denarja.

Resnici na ljubo pa je treba izdati, da so se avtorji animacijskega filma v marsičem zgledovali po slovitem filmu The Ten Commandments (Deset zapovedi) Cecila B. DeMillea (1956) z zvezdniško igralsko zasedbo. Isti režiser se je sicer z isto temo spopadel že leta 1923. Naslov tega filma veliko bolj jasno napoveduje obravnavano vsebino. V konkretnem zgodba filmov in muzikala temelji na svetopisemski pripovedi iz 2. Mojzesove knjige (Knjiga Eksodusa). Gre za zelo znano pripoved o dojenčku, ki ga je judovska mati, egiptovska sužnja, v košu prepustila Nilu. Našla ga je faraonova sestra, v muzikalu je to žena faraona Setija I., vzgajali so ga s faraonovim prvorojencem Ramzesom kot princa.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.