Francoski sprehod po slovenski literarni krajini

»Literarna revija, ki vas popelje na potovanje« je slogan revije Ex nihilo. Že pet let jo izdajajo študenti oddelka za založništvo na pariški univerzi Cergy Pontoise in v vsaki številki predstavijo literarni in založniški utrip neke države. Protagonistka letošnje, pete številke je slovenska književnost in v njej so zastopane tudi »barve« slovenskih tržaških književnikov.

Po krajšem pregledu slovenske zgodovine s posebnim poudarkom na književnosti in založništvu je na vrsti zapis o zlatorogu – ne pivu, pač pa bajeslovnemu bitju, izpod peresa Clotilde Lhen. Sledi krajši zapis z naslovom Panorama de l’édition slovene, v katerem avtorica Clara Bertrand-Del Piero že uvodoma izpostavi, da je slovenska zgodovina prej kot zgodovina neke države pravzaprav zgodovina nekega naroda, pri obstoju katerega je književnost odigrala ključno vlogo.

V reviji je med drugim objavljen daljši, zanimiv intervju z Markom Sosičem, s katerim se je pogovarjala Clara Bertrand-Del Piero, ki je o njem v uvodu zapisala, da piše o »zgodovinskih premikih, individualni odgovornosti, mejah, identiteti« in da »pod poetično pripovedno fasado ne prizanaša ne svojim likom niti bralcem«. Sosič v intervjuju med drugim spregovori o svojem (konfliktnem) odnosu s Trstom, o mitu literarnega mesta in o tem, da je edina revolucija, v katero verjame, kulturna revolucija.

Še »kanček Trsta« je v reviji Ex nihilo, točneje v predstavitvi znamenitega romana Alamut tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola, ki jo je zabeležil Maxime Flon.