Handke tudi o koroškem domotožju

V švedski prestolnici bodo danes podelili dve Nobelovi nagradi za književnost: za leto 2018 jo bo prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za leto 2019 pa avstrijski pisatelj Peter Handke. Ob prisotnosti švedske kraljeve družine bodo na slavnostni podelitvi v mestni koncertni dvorani počastili tudi ostale letošnje nagrajence za kemijo, medicino, fiziko in ekonomijo, medtem ko bodo Nobelovo nagrado za mir kot običajno podelili v Oslu. Prejel jo bo etiopski premier Abiy Ahmed.

V Stockholmu se danes napovedujejo tudi protesti tistih, ki nasprotujejo nagradi za koroškega pisatelja zaradi njegovih spornih izjav na račun vojne v nekdanji Jugoslaviji. Handke jih doslej ni preklical ali spremenil: sobotni skoraj polurni govor (javni nastop je predpogoj, zato da nagrajenec prejme Nobelovo nagrado in z njo dobrih 830.000 evrov) je v celoti posvetil književnosti, odlomkom iz svojih del in reminiscencam iz otroštva. Nastop v nemškem jeziku je imel izrazit slovenski pečat (posnetek in prepis sta dostopna na www.nobelprize.org). Handke je spregovoril o svoji rojstni Stari vasi na avstrijskem Koroškem, o materi – koroški Slovenki, ki mu je kot otroku pripovedovala številne epizode iz družinskega in vaškega življenja, o njenih bratih, ki jih je preganjalo domotožje (Handke je besedo prebral v slovenščini), ali so se, kot najstarejši Gregor, borili na krimski fronti. Pred švedskim občinstvom so zazvenela številna slovenska krajevna imena in celo slovenske litanije, ki jih je kot otrok poslušal v domači cerkvi: Mati Stvarnikova – prosi za nas, Vrata nebeška – prosi za nas, je bilo slišati v Stockholmu ...

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.