Iranska nobelovka ni izgubila upanja

»Vsemu navkljub gledam z zaupanjem v prihodnost.« Tako je Shirin Ebadi, iranska odvetnica, odločna borka za uveljavitev človekovih pravic, rekla pred dvema letoma, ko so ji v Lignanu izročili nagrado Hemingway. Letos, ko je bila osrednja gostja na sredinem odprtju Praznika knjige in svobode v Pordenonu, je svojo tedanjo trditev potrdila. In dodala: »Če izgubiš upanje, če se mu odpoveš, potem se ne boriš več.«

Neutrudni borbi se Shirin Ebadi, ki od leta 2009 živi v Veliki Britaniji, ne namerava odpovedati. Še več, v obdobju, ko kaže iranski režim po njeni presoji nedvoumne znake šibkosti, misli naprezati vse sile, da bi pripomogla k njegovi zrušitvi. Kajti Shirin Ebadi je prepričana, da se bo v svoj ljubljeni Iran vrnila.

Poslanica predsednika Mattarelle

Preden so v sredo zvečer v gledališču Verdi prepustili besedo iranski mirovniški aktivistki, dobitnici Nobelove nagrade za mir leta 2003, je bila na sporedu daljša institucionalna slovesnost. Vodila jo je direktorica Fundacije pordenonelegge Michela Zin, uvedel pa njen predsednik Michelangelo Agrusti. Otvoritveni pozdrav so dodelili predsedniku republike Sergiu Mattarelli, ki je v poslanici organizatorjem naglasil velik pomen kulture in pisane besede v sedanjem obdobju, v katerem se grozeče oglaša orožje in v katerem »so lahko knjige opora za svobodo in Evropo«.

Krivde iranskega režima

Finché non saremo liberi (Dokler se ne osvobodimo): to je naslov najnovejše v italijanščino prevedene knjige Shirin Ebadi. V naslovu je zaobjeta odločenost iranske aktivistke, ki zelo umirjeno z odločnimi tezami in ocenami nagovarja sogovornike. Tako na srečanju z novinarji kot na javnem nastopu v gledališču Verdi so bile načete številne aktualne teme. Glede vseh ima Ebadi zelo jasna stališča. Glavni krivec za položaj in masaker v Gazi je iranski režim. »Izrael v Palestini izvaja genocid, Benjamina Netanjahuja mednarodni organizmi ne morejo ustaviti, veliko držav pa pred človečnostjo privilegira ekonomske interese.« Vzvod za izraelski napad na Iran in na posledično 12-dnevno vojno je nesmiselna zunanja politika iranskega režima, ki zagovarja uničenje izraelske države in podpira številne teroristične skupine v Siriji, Libanonu in samem Izraelu. Izid izraelskega napada pa je pred svetom in iranskim narodom jasno razkril iransko krhkost.