Kaj nam še danes posreduje Umberto Eco

Čeprav je minilo deset let, odkar je umrl Umberto Eco, opažam, da se marsikdo ob pogovoru o posebnem dogodku, neumestni izjavi politika ali najavi nove vojne sprašuje: »Kaj bi o tem pisal Eco?« Kaj bi pisal v času covida? Kako bi komentiral vojno v Ukrajini? Katere besede bi uporabil ob genocidu v Gazi? Ali bi si vzel čas, da obrazloži fenomen Trumpa? Koliko bi se ukvarjal z umetno inteligenco? Že samo dejstvo, da še danes obstaja del družbe, ki si postavlja taka vprašanja, velja kot zadosten dokaz veličine Umberta Eca. Njegov pomen za italijansko in predvsem evropsko stvarnost se bo v prihodnjih letih še povečal in poglobil.

Umberto Eco (1932-2016), rojen v Alessandrii, je pred smrtjo zapisal, naj kulturne organizacije, univerze, kolegi in prijatelji počakajo vsaj deset let, preden bi se združili in organizirali kakršnokoli spominsko okroglo mizo v njegovem imenu. Ta dan je bil 19. februarja 2026, ko so po vsem svetu organizirali poseben maraton predavanj z naslovom Eco Eco Eco: začeli so na otočju Fidži in za ključili na univerzi, kjer je Eco dolga leta predaval - v Bologni.

Podpornik boljše prihodnosti

Lahko bi našteli vse njegove knjige in imeli bi dober seznam, ki ga lahko bralec uporabi kot vodilo za nadaljnje branje. Pred leti je sicer posthumno izšel ponatis predavanja z naslovom Prafašizem - ravno v času, ko smo potrebovali nekaj opor pri definiranju desnice in uporabi izraza fašizem. Če seštejemo to knjižico in dodamo še nekaj drugih člankov ter priložnostnih spisov velikega filozofa, lahko tudi mi uokvirimo gibanje Vannaccija. Eco se je večkrat izrazil negativno glede naraščanja ekstremizmov in nacionalizmov.

Pogosto je nastopal kot podpornik močne Evrope - pa ne take, ki se oborožuje, marveč združenja narodov, ki zna na utopijah graditi boljšo prihodnost. Ecova dediščina je dragocena, ker bralcem ponuja sistem razmišljanja. Še več: človeku ne vsiljuje, kaj naj misli, marveč spodbuja, da sploh (za)misli. Njegov opus nam ponuja orodja za razumevanje kompleksnosti sodobne družbe v njenem nenehnem spreminjanju.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku