Vprašanje o neznanem avtorju figur, ki so se zadnje mesece kar čez noč pojavile na raznih koncih Trsta, se je s podesetero radovednostjo ponovilo 30. maja ob novici, da se je zjutraj na pročelju Kulturnega doma Prosek - Kontovel pojavil portret Borisa Pahorja. Sporočilo je bilo jasno: neznani umetnik se je hotel pokloniti slovenskemu pisatelju ob prvi obletnici smrti, in to prav tam, kjer deluje njegova knjižnica.
Ampak: kdo, za božjo voljo, se skriva za tistim Borisom Pahorjem in vsemi ostalimi po mestu posejanimi umetniškimi figurami? Čigava roka jih je izdelala? Kdo je »tržaški Banksy«?
Stikanje za njim, iskanje je trajalo nekaj tednov.
Kje?
Med znanci. Predvsem starimi. Tistimi iz pred več let, ki so delovali v različnih okoljih. Delovnih in umetniških. Vse zelo nevsiljivo, diskretno.
Sreča, velika sreča, je v tem iskanju pristavila svoj darežljivi pisker in omogočila stik s skrivnostnim neznancem. Dogovarjanje za pogovor je trajalo nekaj dni, naposled je »tržaški Banksy« privolil. A pod strogim pogojem. Nobenega imena in priimka, nobenega namiga, ki bi morebiti pripomogel k odkritju njegove istovetnosti. Nobene druge podrobnosti o njegovem življenju, le to, kar bi sam izrecno razkril. In predvsem: nobene fotografije!
Edino, kar je mogoče o njem zapisati, je spol: moški.
Pogovor je potekal v Trstu, ob kavici. Ime kavarne naj ostane neznano. Odgovori so bili večinoma zelo kratki. Odrezavi. Rezervirani. Včasih je bila dovolj beseda. Kot da bi »neznanec« ne hotel povedati kaj preveč.
Pogovor so prekinili trije telefonski klici. Vsi iz delovnega okolja. Novinarju je bilo dovoljeno napisati o teh prekinitvah. Iz odgovorov »neznanca« je bilo mogoče skleniti, da je znal v nekaj sekundah rešiti predočene delovne »problemčke«.
Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.