Prijava
V zbirnem taborišču v Celovcu so leta 1942 deportirane družine fotografirali (ROŠA)
Plakat na razstavi v Ljubljani, na Katerem piše, da Korošec govori le nemško (ROŠA)
Dark Theme
Tokratna razstava, ki je na ogled v Desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani, na preko desetih obojestranskih panojih prikazuje zgodbo več kot 220 slovenskih družin na Koroškem, katerih člane so aprila 1942 v dveh dneh izgnali z njihovih domov. Internirali so jih v »starem rajhu« v posebna taborišča in jih razlastili brez odškodnine. Razstava Pregon koroških Slovenk in Slovencev uvaja v letošnje Koroške kulturne dneve, ki bodo v slovenski prestolnici potekali do aprila.
Na razstavo nas uvede napis Der Kärntner spricht deutsch/Korošec govori nemško, s katerim se vrnemo v čas po plebiscitu leta 1920, ko so se nemško-nacionalni krogi trudili, da bi Koroška postala enojezična dežela. Z načrtnim naseljevanjem družin iz nemškega rajha naj bi na tem področju slovenščina izginila kot jezik komunikacije. Prvi odločilni premik se prične z »anšlusom« leta 1938, ko ta težnja dobi politično zaslombo. Aloisu Maier Kaibitschu, ki je bil do tedaj poslovodja Koroške domovinske zveze (Kärntner Heimatbund, KHB) so marca leta 1938 kot deželnemu svetniku zaupali reševanje »slovenskega vprašanja«.
Optanti iz Kanalske doline
Že poleti istega leta je izdal nalog za prve študije o lastnini narodno zavednih Slovencev, le malo kasneje pa je pooblastil funkcionarje KHB, naj registrirajo »vodilne nacionalne Slovence.« Ko je Heinrich Himmler ukazal naselitev optantov iz Kanalske doline na Koroškem (1941), so ti načrti postali povsem konkretni. 14. aprila 1942 so pripadniki rezervnega policijskega bataljona 171 deportirali skupaj 1075 Slovencev in Slovenk ter jih prepeljali v zbirno taborišče na Žrelško cesto v Celovec. V nekdanjem skladišču RAD so družine registrirali in jih oštevilčili. Predstojniki gospodinjstev so morali s podpisom potrditi predajo svoje imovine Nemški naselitveni družbi/ Deutsche Ansiedlungsgesellschaft. Na razstavi si je mogoče ogledati nekaj reprodukcij fotografij posameznikov in družin, ki jih je v zbirnem taborišču posnel fotograf Hans Zuber. Franc Rehsman pa je kasneje večino ljudi na posnetkih tudi identificiral.
Dvojezična (slovensko-nemška) razstava Pregon koroških Slovenk in Slovencev, ki je v atriju Mestne hiše na ogled samo do 2. marca, je delo avtorice Brigitte Entner. Vstopnine ni.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnenviku
