V Finžgarjevem domu počastili Alojza Rebulo in Filipa Terčelja

V Finžgarjevem domu na Opčinah je v petek potekal prisrčen in doživet Večer slovenske pesmi in besede z naslovom Po vsakem dežju ljubim silneje svet! To pomenljivo misel je izrekel pisatelj Alojz Rebula, kateremu je bila prireditev posvečena. Organizatorji so na njej tudi počastili spomin na primorskega duhovnika Filipa Terčelja, čigar 80-letnico mučeniške smrti obeležujemo letos.

Uvodoma je udeležence nagovorila novinarka Breda Susič. Prireditelje večera z bogato kulturno vsebino je spodbudil izid Rebulovih Dnevniških zapisov (1948-1954). V imenu Slovenske matice, pri kateri so dnevniški zapisi izšli, je najprej spregovorila urednica Ignacija Fridl Jarc. Z drugo najstarejšo slovensko založbo je Rebula začel svojo umetniško pot. Dnevniki »so izraz pisateljeve ljubezni in iskanja Boga ter božjega,« je spomnila urednica. Pri Slovenski matici so Rebuli, ki je slovensko literaturo povišal v evropske vrhove, hvaležni, »ker je sporočil, da je svet lahko samo lep, če se prikloni volji ljubezni in se odreče volji do moči,« je sklenila urednica.

Tanja Rebula se je zaustavila pri očetovi predanosti etičnim vrednotam, ki so ga spremljale od mladosti do pozne starosti. Pisatelj je bil predan delu, zvest narodu, strastno je prebiral slovenske in tuje klasike, da bi nadoknadil zamujeno poznavanje materinega jezika zaradi fašistične prepovedi. Rebulo je določala trdna volja in disciplina, verjel je v prijateljstvo in sprejemal korenine svoje kmečko-delavske družine. Iskal je resnico, pravico in vero. Srečanje z Zoro Tavčar je prevrednotilo in dopolnilo pisateljevo življenje.

Sledila sta nagovora umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja in teologa Edvarda Kovača.

V drugi polovici večera je Tomaž Susič obeležil spomin na Filipa Terčelja, ki je bil »duhovno pokončen in zvest slovenstvu«. Njemu je Rebula posvetil roman Nokturno za Primorsko, za katerega je prejel nagrado kresnik. Terčelj, ki je bil žrtev najprej fašizma (policijsko preganjanje in konfinacija) in nato komunizma (Udba ga je umorila 7. januarja 1946), »bi od naroda in Cerkve zaslužil več pozornosti,« je bilo rečeno.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.