V polnem Kulturnem domu v Trstu je v nedeljo zvečer potekala osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta ga organizirali krovni organizaciji SKGZ in SSO v sodelovanju z Glasbeno matico pod pokroviteljstvom predsednikov italijanske in slovenske republike. Prvi del večera je bil v celoti posvečen uprizoritvi kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu, ki temelji na besedilu Borisa Pahorja in za katero je bilo sprva mišljeno, da bo zaživela ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Pri obsežnem projektu, ki so ga gledalci nagradili z dolgim aplavzom, so sodelovali simfonični orkester Glasbene matice, združeni zbori – Tržaški pevski zbor Jacobus Gallus, Mešani pevski zbor Lipa, Mešani pevski zbor Rdeča zvezda in Otroški pevski zbor Fran Venturini – in solist Tomaž Grassi, vsi pod Quaggiatovo taktirko.
»Mlade je treba znati vključiti«
Prireditev, katere se je udeležil tudi soprog slovenske predsednice Aleš Musar, je povezoval Danijel Malalan, slavnostna govornica pa je bila goriška kulturna delavka Ilaria Bergnach. Ta je v svojem nastopu večkrat poudarila, da so mladi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji aktivni in da jih za samo skupnost ni vseeno, potrebno pa jih je znati primerno vključiti ter motivirati. Marsikoga odbijajo stare logike in sheme, ki se prenašajo skozi generacije, marsikdaj pa samo potrjujejo stare delitve med »naše« in »vaše« ter določeno neučinkovitost.
Vključiti je treba tudi mlade, ki obiskujejo slovenske šole, čeprav njihovi starši niso nujno Slovenci, in so (lahko) sestavni del naše skupnosti. Kulturni delavci pa »resda delamo prostovoljno, ampak naš pristop mora biti profesionalen,« je med drugim dejala ter se vprašala, kakšna bo skupnost Slovencev v Italiji čez dvajset let.
Poklon Miroslavu Košuti
Prireditev, med katero se je Danijel Malalan poklonil pokojnemu Miroslavu Košuti, je sklenila podelitev letošnjih priznanj krovnih organizacij. Predsednika Nives Cossutta (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) sta ju izročila predsednici Slovenskega kluba in novinarki Primorskega dnevnika Poljanki Dolhar ter likovnemu ustvarjalcu Vladimirju Klanščku, čigar ustvarjanje je tesno povezano z Goriškimi brdi.