Miela Reina na ogled

Nepozabna, vendar dolgo pozabljena. Pravzaprav skorajda nevidna: Miela Reina. Ko so se trideset let tega odločili, da novo, malo »nestalno – nestabilno« gledališče na tržaškem nabrežju poimenujejo po izredno svojstveni, vsestranski ustvarjalki Mieli Reina, se je marsikdo spraševal, kdo to je. Izbira je bila posrečena, saj je umetnica, rojena kot Maria Francesca Miela leta 1935 v Trstu, ponazarjala eklektični in domišljiji zapisan duh, v katerem se je rodil nov teater. Tržačanom sedaj ime ni tuje, vendar umetničinih del ne morejo videti. Na to je opozoril Carlo de Incontrera, dolgoletni prijatelj Miele Reine, s katero je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja uresničil več projektov, na sredini predstavitvi dveh del, ki odslej bogatita foaje gledališča Rossetti. Na njegovo spodbudo sta namreč dedinji umetničine zapuščine, Lucia in Laura Budini, občinskemu gledališču zaupali olje (3x2 m) Arrivati e presi (Dospeli in zavzeti, 1965) in veliko skulpturo Monumento al paracadutista (Spomenik padalcu, 1967). Tako si bodo lahko vsi, ki zahajajo na gledališke predstave ali pa se bodo odločili za ogled poslopja (vodeni ogledi so pod nazivom Rossetti Open na sporedu v teh dneh ponovnega odprtja teatrov), ogledali tudi dve deli Miele Reina.

Uradna predstavitev pomembne donacije je bila uvod v »dvojno« sredino slavje teatra Rossetti. Pred premiero Il muro trasparente, prve predstave po ponovnem odprtju, so v skladu z veljavnimi predpisi organizirali manjšo uradno slovesnost, ki jo je uvedel predsednik upravnega sveta Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine Francesco Granbassi. Z zadovoljstvom je opozoril na pomenljive umetnine, ki krasijo »predsobo« velike dvorane: gre za dela Mascherinija, Chersicle in sedaj še Miele Reina.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.