Trideset let po prvi izdaji je v knjigarnah mogoče dobiti ponatis pripovedi o Jugoslaviji od leta 1918 do 1992, ki jo je napisal zgodovinar Jože Pirjevec. Knjigo Jugoslavija 1918-1992 so ponatisnili pri Beletrini, o njej pa je beseda tekla v torek popoldne v Tržaškem knjižnem središču. Z dr. Jožetom Pirjevcem se je pogovarjal zgodovinar dr. Jure Ramšak, ki je klepet uvedel s prvimi poglavji knjige, v katerih so našteti protislovja, konflikti in problemi narodov, ki so leta 1918 ustanavljali novo državo. Številna publika je slišala, da so si protislovja sledila vse do leta 1992.
Romantična iluzija
Pirjevec je opozoril, da je Jugoslavija nastala v takšni naglici, da ni mogla imeti trdnih temeljev. Njeni narodi so se združili v romantični iluziji, da je jezikovna sorodnost cement, ki lahko državo drži skupaj. V resnici pa se sploh niso poznali med sabo in niso imeli skupne zgodovinske tradicije, piše Pirjevec. Do leta 1918 so živeli v različnih državnih enotah, imeli so različne veroizpovedi in različne mentalitete.
Po Pirjevčevem mnenju optimizem, s katerim so šli v združitveno avanturo, ni bil utemeljen. Kot je dejal, se tudi Slovenci niso zavedali, kako pisana je združba, v katero se podajajo. Niso razumeli Bosne in Hercegovine in niso videli Kosova. Odmislili so tudi Makedonijo in prečanske Srbe, ki so živeli na napačni strani Drine.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku